NUK-a 2 kljub premierjevi obljubi še ne bo

Začetek Tolstojeve Ane Karenine - "Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje." - je eden najpogosteje uporabljenih literarnih citatov. Vendar je član Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Mitja Čander tokrat s parafrazo zelo natančno zadel problematiko torkove seje sveta, torej problematiko kulturne infrastrukture. Govorci na seji, predstavniki različnih segmentov slovenske kulturne mreže, so govorili o zelo različnih težavah: o procesnih zapletih pri obnovi kulturne dediščine; o uspešnih, vendar zaradi zakonskih določil kulturne politike težavnih dozidavah kulturne infrastrukture; o težavah javnih zavodov, ker presežkov ne morejo vlagati v opremo, temveč jih morajo vračati v državni proračun; o tem, kako bodo javni zavodi plačevali naraščajoče obratovalne stroške; o težavah nevladnega sektorja, ki infrastrukture sploh nima. Nazadnje so govorili o predolgo odlaganih kulturnih infrastrukturah. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je zagotovil, da denar za ljubljansko Dramo bo ("vključno s sekanjem kostanja"). Zato pa je direktor Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljem Leban moral znova in še enkrat svet seznaniti z dejstvom, da denarja za NUK 2 ni. Država je poplačala zemljišče in ga celo povečala za eno parcelo, pridobili so pravnomočno gradbeno dovoljenje, plačani so bili komunalni prispevki mestu - skratka, vse je pripravljeno za začetek gradnje, še vedno pa smo pred glavno oviro, "finančno konstrukcijo projekta". Kljub temu da je novembra lani premier Robert Golob z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem javno naznanil, da bo ta vlada zgradila NUK 2, denarja, 105 milijonov evrov, ni. Leban je povedal, da je nazadnje prisostvoval spletnemu sestanku z Evropsko investicijsko banko, ki bi posojilo omogočila, vendar ob 30-odstotnem vložku države. NSK je pred dvema letoma poskrbel za nov zagon projekta, zato tudi zdaj apelira na državo, naj v proračun umesti sredstva za NUK 2.

Druge sklepe so naslovili na ministrstvo za kulturo. Na pobudo strokovne vodje in podpredsednice Društva Asociacija Polone Torkar je NSK ministrstvu predlagal, da bi lahko tudi profesionalne nevladne organizacije v kulturi imele možnost pridobitve sredstev na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki omogoča investicijska vlaganja in nakupe opreme za različne stebre v kulturi. Polona Torkar je opozorila na to, da so večje infrastrukture, ki jih upravljajo nevladniki, ogrožene zaradi kapitalskih ali ideoloških interesov - primer prvega sta prodana Kersnikova 4 v Ljubljani in grožnja, da bi se to zgodilo mariborski Pekarni, primer drugega je bila načrtovana deložacija nevladnih organizacij iz stavbe v Metelkovi 6. Raziskava je pokazala, da 80 odstotkov nevladnih organizacij deluje v prostorih, ki so potrebni obnove, 20 odstotkov pa v povsem neprimernih prostorih. Prostorov manjka povsod, najbolj izrazita pa je potreba po pisarniških in skladiščnih prostorih. Član sveta Jurij Krpan je konstatiral, da (tudi) o infrastrukturnih problemih nevladnih organizacij govorijo že trideset let in da se v tem času položaj ni izboljšal, temveč poslabšal.

Vodja oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana Mateja Demšič je predstavila stanje kulturne infrastrukture, ki jo upravlja občina. Tudi na državni ravni bi potrebovali strateški pristop in razmislek o vsebini stavb, ki so predmet obnove. Kot pereče vprašanje je izpostavila Plečnikovo dediščino, ki ni omejena samo na Ljubljano. NSK je ministrstvu za kulturo predlagal, da posebna sredstva nameni za ohranjanje in nadgradnjo Plečnikove dediščine. Opozorila je tudi na infrastrukturni problem celega področja umetnosti, sodobnega plesa.

NSK je na pobudo predsednice sveta in direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski tudi predlagal, da bi glede sofinanciranja za infrastrukturo in nakup opreme ministrstvo za kulturo že novembra letos z javnimi zavod opravilo usklajevanje, javni zavodi pa bi dobili odločbe že januarja 2024 za isto leto, in to skupaj z odločbo o programskih sredstvih.

V okviru načrtovanih sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) NKS tudi predlaga, da bi ministrstvo za kulturo lahko sklepalo dveletne pogodbe z javnimi zavodi za infrastrukturo in nakupe opreme, s čimer bi po mnenju Uršule Cetinski lahko veliko privarčevali. Predlagala je tudi, da bi spremenili ZUJIK, da bi lahko javni zavodi tako kot nekoč v soglasju z ministrstvom morebitne presežke dohodkov namenili za vzdrževanje infrastrukture ter nakup nove opreme.

NSK tudi predlaga, da ministrstvo že letos pripravi analizo morebitnega povišanja splošnih stroškov za leto 2024 za javne zavode. Uršula Cetinski je navedla, da se zna Cankarjevemu domu zgoditi, da bo za splošne stroške zaradi dviga cene elektrike potreboval pol milijona evrov več na leto, česar sami ne morejo zagotoviti.

Na pobudo arhitekta Uroša Rieterja in generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jerneja Hudolina je NSK tudi podprl uvedbo evidenčnega kartona za stavbe, kar bi lahko omogočilo bistveno krajšo in cenejšo prenovo kulturne dediščine. To sta dokazala na primeru prenove prav v torek odprte oranžerije dvorca Dornava. Idejna zasnova prenove je bila prvotno namreč narejena, ne da bi bila opravljena sondaža. Če bi imeli evidenčne kartone (ostaja še odprto vprašanje, kdo bi jih pripravljal, gotovo pa bi bila smiselna navezava na platformo eDediščina), bi to vedeli že pred pripravo idejne zasnove.

Čelik Vidmar je zagotovil, da se na ministrstvu zavedajo številnih infrastrukturnih težav. Ministrstvo je trenutno v velikem investicijskem ciklu, ki je vreden več kot 200 milijonov evrov do leta 2026 za vrsto projektov, ki so v sicer v različnih fazah. Hkrati na ministrstvu pripravljajo dolgoročnejši investicijski načrt, ki bo usklajen z novim nacionalnim programom za kulturo, je rekel. Čander je opozoril, da glede na to, da se za naslednja leta napovedujejo rezi, ne bi bil prav optimističen.