"Srečo imam, da sem prišla v inštitucijo že kot zrela igralka, je ob današnji razglasitvi velike, vsako leto največje slovenske igralske novice rekla Nataša Matjašec Rošker. Srečo ima tudi, ker se je v postdramskih in performativnih časih tudi delo v inštituciji spremenilo in smejo igralci kdaj tudi o čem odločati, sodelovati v ustvarjalnem procesu.
Prej, na svobodi, ki se je zanjo začela pri projektu Atol Marka Peljhana in Ede Čufer, nadaljevala pa pri E.P.I. centru Sebastijana Horvata in Petre Veber, se je naučila predstavo razumeti in delati kot celoto, v inštituciji pa se je morala naučiti, česa vse ji ni treba delati.
Borštnikov prstan bo dobila še na visokih ustvarjalnih obratih, vendar misli, da ne premlada. Nekaj igralcev in igralk je nagrado dobilo še mlajših. Razen tega pa to ni nagrada za končano življenjsko delo, je razložil umetniški direktor Borštnikovega srečanja in član žirije za nagrado Aleš Novak, temveč nagrada za vrhunski igralski opus. Dobitnici pomeni ogromno, jo nagrajuje, spodbuja in zavezuje: "Zdaj bom še bolj grozna!"
V žiriji za nagrado so bili še Blaž Lukan, Mojca Jan Zoran, Milada Kalezić in Vilma Štritof.
"Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film," je zapisala dramaturginja Maja Borin v utemeljitvi nominacije za prstan.
Zaključno prireditev bo režiral Edward Clug
Nataša Matjašec Rošker bo prstan prejela v nedeljo, 18. junija, na sklepni slovesnosti Borštnikovega srečanja s podelitvijo nagrad, ki jo režira Edward Clug, ogledati pa si jo bo mogoče tudi v neposrednem prenosu na prvem programu TV Slovenija.
Letošnje Borštnikovo srečanje se bo začelo 5. junija. Programsko jedro festivala ostaja dvanajst zelo različnih, a vrhunskih slovenskih uprizoritev, ki jih je izbrala selektorica tekmovalnega programa Vilma Štritof in se bodo potegovale za festivalske nagrade. "Izbor odslikava raznolike poetike, v katerih uprizoritve razpirajo relevantna družbena vprašanja zdajšnjosti, detektirajo in opozarjajo na nevralgične točke naše stvarnosti, jim ni vseeno za okolje, ki sooblikuje habitat nas vseh, oblikujejo kritičen pogled, raziskujejo človekovo pozicijo in vlogo v na več ravneh načetem ali celo razpadajočem svetu, razbirajo in razpoznavajo uničujoče represivne in patriarhalne družbene vzorce in jih problematizirajo, tudi tiste, o katerih se še pred nekaj leti ali vsaj desetletji ni nihče zares spraševal, danes pa jih ni več mogoče spregledati," je v utemeljitvi pojasnila Vilma Štritof.
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je na včerajšnji tiskovni konferenci z veseljem naznanil, da je to tretja poletna edicija Borštnikovega srečanja in da so gledališča ob zaključku sezone v polni kondiciji, Maribor pa v razcvetu. Pa tudi vedno več tujih selektorjev in kritikov je po njegovih besedah na festivalu.
Za slavnostno otvoritev Alessandro Serra
Umetniški direktor festivala Aleš Novak je najprej povzel "pripravljalne dogodke": gostovanje britanskega gledališkega kolektiva Forced Entertainment, pri katerem je festival razvil sodelovanje z najmočnejšim subjektom neodvisne gledališke scene v mestu, KUD Moment, ter Mlado gledališče, izobraževanje za tiste, ki gledališče približujejo mladim. Ta sklop so izvedli prej, saj bi ga bilo s 70 dogodki nemogoče vključiti v tradicionalno festivalsko shemo.
Jedro festivala ostaja tekmovalni program, sam pa je predstavil spremljevalni in dodatni program. Naslednji ponedeljek bo z novo produkcijo Amore, Ljubezen, na Borštniku znova Pippo Delbono, pa tudi slavnostna otvoritvena predstava naslednji petek, 9. junija, bo italijanska, in sicer se bo predstavilo Stalno gledališče iz Torina z Viharjem v režiji Alessandra Serra. Njegovo sijajno predstavo Macbettu ste morda pred nekaj leti videli na Mladih levih v Ljubljani ali pa v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu ali v Zagrebu, kjer je tudi gostovala. Ob tukaj izpostavljenih dveh italijanskih produkcijah sta še dve tuji gostovanji (kosovski Projekt Handke in Ersatz znanih francoskih gledališčnikov AÏE, AÏE, AÏE), v spremljevalnem programu pa je tudi osem slovenskih predstav. Spremljevalni program zaokrožuje in dopolnjuje tekmovalni program, skupaj kažeta aktualni moment in razvojne trende v slovenskem gledališču. Tekmovalni program je zaradi tujih selektorjev in drugih gostov v celoti z angleškimi nadnapisi. Mednarodna bo tudi žirija, v njej bodo Matej Bogataj, Ajda Ross, Peter Petkovšek, Senka Bulić in Johannes Nölting.
Letošnja novost: rezidenčni gost festivala
Organizatorji pripravljajo še strokovne dogodke, pogovore o predstavah, predstavitve strokovne literature, pogovore z gledališkimi ustvarjalci, med njimi tudi s kar tremi prejemnicami Borštnikovega prstana, in gledališko-glasbene vsebine. Zasedba Silence bo v Mariboru premierno predstavila zadnji album Slovar norosti, šansonjerka Vita Mavrič in vsestranski glasbeni ustvarjalec Jani Kovačič pa projekt Kontra-Alba.
V sodelovanju z AGRFT bo izveden obsežen nabor aktivnosti v sklopu Študentsko gledališče. Študentje bodo predstavili izbor svojih produkcij, refleksijo festivalskega dogajanja bodo objavljali v Borštnikovem blogu, v GT22 bodo na ogled performativne postavitve in inštalacije.
Po besedah Aleša Novaka je na željo akademije festival premaknjen bolj v junij, saj imajo študentje takrat večino izpitnih obveznosti že za sabo.
Festival je za študente organiziral dvodnevno delavnico z grškim režiserjem in performerjem Euripidom Laskaridisom, ki je letošnji gostujoči festivalski umetnik. Fenomen festivalskega umetnika je letošnja festivalska novost, ob tem pa so napovedali še nov prostor za predstavitev gledaliških knjig, knjigarno Mariborka, in nov uprizoritveni prostor, Vinagovo klet.