Začne se nov krog za izbor nagrade večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo. Za nagrado se lahko potegujejo vsa izvirna pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino, ki so izšla v preteklem letu (ali imajo letnico 2023) v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi.
Petčlansko žirijo sestavljajo predstavnica Večera Klara Širovnik, predstavnik Društva slovenskih pisateljev Lenart Zajc, predstavnica Društva za humanistična vprašanja Argo Norma Bale, predstavnica revije Otrok in knjiga Darka Tancer Kajnih ter predstavnica Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY Alenka Urh.
Žirija bo upoštevala dela, ki jih bodo avtorji, založniki, institucije, društva in posamezniki v dveh izvodih poslali do 2. aprila 2024 na naslov Večer mediji, Gosposka ulica 8, 2000 Maribor, s pripisom Za večernico. Žirija bo izbrala najprej pet nominiranih del, potem pa najboljše med njimi in avtorici oziroma avtorju podelila nagrado (v znesku 3000 evrov) na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti letos jeseni. Lani je večernico dobila Špela Frlic za delo Bleščivka.
Nagrajenci o(b) nagradi
Andrej Rozman Roza je leta 2020, ko je dobil večernico za knjigo Rimuzine in črkolazen, rekel, da je vesel, da je nagrado dobila ta knjiga, ki mu veliko pomeni, a bi šla brez tega mimo skoraj povsem brez pozornosti. "Hvala, da ste s srečanjem in nagrado vztrajali tako dolgo, da sem jo dobil."
Anja Štefan leta 2018, ko je dobila večernico za Drobtine iz mišje doline: "Po vseh teh letih vidim, da ima zelo malo ljudi tipalke za to, kaj je res dobro za male. Zdi se, da večino naših ocenjevalcev lažje prepriča mladinski roman. Najbrž so teme, ki jih obravnava, in načini, kako to naredi, odraslim bližje. In najbrž tudi sam obseg včasih napelje k zmotnemu vtisu, da je v debeli knjigi več dela in več teže kot v slikanici, kar ni nujno res. Če je besed malo, morajo biti te toliko bolj premišljene in postavljene na pravo mesto, da ima delo moč, še posebno, če hočeš, da deluje na različne starosti in z različnimi pomeni. Mislim, da je zelo treba gojiti tenkočutno branje književnosti za najmlajše in obračati pozornost k temu, kar je res dobro. Zaradi poplave nekvalitetnih, na hitro napisanih slikanic še toliko bolj."
Peter Svetina leta 2017, ko je za Molitvice s stopnic dobil že tretjo večernico: "Večernico so mi podelili že tretjič. Včasih smo v šoli tistim, ki so jih hvalili pred drugimi, rekli piflar."
Špela Frlic leta 2023: "Bleščivko sem pisala tudi z mislijo na odrasle, ki bodo zgodbo na glas brali svojim otrokom. Zelo sem si želela, da bi tudi odrasli v njej uživali, da bi jim bilo zato to skupno bralno druženje v veselje, da bi jim morda odprli kakšno misel. /.../ Zdi se mi, da branje literature deluje kot nekakšen tetris, vsaka nova knjiga nas spomni na že prebrane, zgodbe se med seboj oplajajo, nadgrajujejo, povezujejo. Morda bodo otroci, ki bodo zdaj brali Bleščivko, čez leta brali tudi Dogodek v mestu Gogi in se - mogoče, samo mogoče! - spomnili, da jim imeni Tarbula in Afra nista popolnoma neznani. Iz enakega razloga sem v delo umeščala tudi ljudske zgodbe; zdelo se mi je, da lahko dopolnijo osnovno zgodbo in jo poglobijo."
