Tjaša Gajšek
V Razstavišču Vetrinjski je na ogled razstava Gol mladega umetnika Nika Škorjanca, ki združuje likovno umetnost in poezijo, tako imenovano besedno umetnost oziroma word art. Serija slik in skulptur prikazuje intimen odnos, ki ga vzpostavljamo drug z drugim - ilustracije prikazujejo fizičen stik, medtem ko pesmi človeški odnos metaforično prenašajo na psihični del, razlaga Škorjanc. V Vetrinjskem dvoru, kjer razstavlja drugič, ob slikah na pleksi steklu in foliji gledamo še skulpture. "Celotna razstava pokaže naše zavijanje drug pred drugim, kako med seboj nismo iskreni, kaj tvegamo, če se pred nekom razgalimo, in kako lahko drugi to ranljivost izkoristi in nas prizadene. Medsebojna razmerja se selijo na splet, skulpture pa predstavljajo neposredni vdor v intimo, našo senco," razmišlja Škorjanc. Gol se gleda in bere kot ljubezenska zgodba ter njen razpad, pogled nazaj in obžalovanje za razgaljenje, pri čemer je asociacije strelne rane umetnik našel v metaforiki lastnega izkustva.
Ko bi le slutil
Škorjanc je raziskoval, kako s čim manj linijam narisati telo, zato so telesa brez obrazov in stopal. Askezi sledi tudi pesniški del - "gol pa še vedno tako zakrit" med drugim zapiše. Verzi so brez ločil in zapisani z velikimi tiskanimi črkami. "Ločil nasploh v pesniškem ustvarjanju ne pišem. Velike začetnice pa so posledica štampiljke, ki jo uporabljam, in ki ne ponuja veliko izbir fonta. Črke se s pinceto vstavljajo v štampiljko, pesem se potem po fragmentih odtisne, po štiri vrstice naenkrat." Osebnoizpovedno razstavo odpira verz "Ko bi le slutil" in s tem napoveduje popotovanje po nesluteni, a boleči ljubezenski izkušnji. Ta je iskanje drugega, ki ga več ni, je oddaljen in zato izgubljen. Pesnik se pred bolečo resničnostjo zateče v premišljevanje, sanje in hrepenenje.
Ustvarjanje v mehurčku
Škorjanc je razstavo z naslovom Gol prvič postavil v Žalcu, kjer je priložnost za razstavljanje kot mladi umetnik - trenutno obiskuje četrti letnik Gimnazije Slovenske Konjice - dobil na razpisu. Tam je na stene obesil printe slik, potem pa je serijo z vsako ponovitvijo nadgrajeval. Prodreti na literarno sceno je za mladega literata težko, pravi. "Da te ljudje kot umetnika opazijo, moraš imeti neke reference, ki jih ni tako lahko pridobiti. Enako je z razstavišči, do katerih lahko dostopam zgolj v nekem mehurčku širšega območja svojega ustvarjanja."
Škorjanc se je sicer preizkusil tudi v drugih medijih, zanimajo ga še gledališče - trenutno pripravlja projekt, v katerem bi dramska interpretacija njegove poezije zazvenela v kombinaciji z elektronsko glasbo, zanima ga raziskovanje frekvenc in tonov - fotografija in video, trenutno se najbolj posveča prav povezavi med poezijo in ilustracijo. V prvi samostojni razstavi Nature in fire se je posvetil okoljevarstvenim problemom in ogroženim živalskim vrstam, in jo pospremil s pesniško zbirko Narava v ognju, drugo zbirko, prav tako izdano v samozaložbi, je posvetil svoji mami. Trenutno je v iskanju založbe, ki bi ponudila dom njegovim pesmim z ljubezensko tematiko, po končani gimnaziji pa razmišlja, da bi opravljal sprejemne izpite na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramska igra.
