Realnost med mejami in predsodki

Festival, peti po vrsti, je ob razstavah z debatami in delavnicami odpiral vprašanja o doživljanju telesa, dojemanju podobe, identifikacijah s telesom in njegovem položaju v prostoru, iskanju meja med telesnim in duhovnim ter doživljanju vidnih in nevidnih meja. Posebno pozornost so namenili še obletnici podpisa saintgermainske pogodbe.

V sodelovanju z Društvom za evropsko zavest in hrvaško organizacijo Vida je namreč Fotoklub Maribor v sklopu programa Evropa za državljane obeležil stoto obletnico podpisa mirovne pogodbe, ki so jo 10. septembra 1919 po razpustitvi Avstro-Ogrske podpisali v kraju Saint-Germain-en-Laye. Osrednja razstava na to temo je Onkraj roba v Fotogaleriji Stolp, kjer se predstavljajo različni avtorji. Umetniki se v delih osredotočajo na življenje najstnikov in mladih, razmišljajo pa o različnih vidikih evropskih migracijskih politik - od posebnih izkušenj delovnih migrantov, prošenj za azil in življenja v migrantskih naseljih do širših vprašanj migrantskega dela, diskriminacije in rasizma. Razstava preizprašuje prevladujoč dokumentarni pristop k temi, izbrani projekti se je lotevajo s pomočjo uprizorjenih fotografij, ulične fotografije in filma. Umetnostna galerija Maribor gosti razstavo fotografskih knjig. Na ogled je svetovna produkcija fotoknjig na temo letošnjega razpisa Spreminjajoče realnosti - kaj leži za obzorjem?, mednarodna žirija pa je z bienalno nagrado Maribor Photobook Award že nagradila najboljše tri. Avtorji se izbranih tem lotevajo različno, veliko se jih ukvarja z nasiljem ter s spomini in osebnimi zgodbami.

V Fotografskem muzeju so pod naslovom Nikogaršnja zemlja na ogled fotografije z območja nekdanje železne zavese Kurta Kaindla iz Fotohofa Salzburg. Spremljevalci razstavnega dogajanja se gotovo spomnijo, da je pred dvema letoma v Umetnostni galeriji Maribor kot velik prijatelj Inge Morath in njenega moža, dramatika Arthurja Millerja, pomagal postaviti retrospektivo del te znamenite fotografinje. Tudi tokrat v mestu predstavlja svežo zgodbo, utripe življenja na območju nepremostljivih meja. Celotna serija fotografij je črno-bela, z nekaterimi želi avtor raziskati in prikazati sledi utrjenih meja, z drugimi želi prikazati uničene vasi v njihovi okolici. Z zajetimi portreti želi sporočati tudi zgodbe ljudi in nikogaršnje zemlje, na kateri živijo. Na posebnem mestu je portret Borisa Pahorja, o katerem Kurt Kaindl pravi, da je človek miru, ki se ves čas zavzema za to, da se odstranijo meje, ki so v glavah.

O mejah nam govori tudi razstava del Branimirja Ritonje v Univerzitetni knjižnici Maribor. Avtor je fotografiral prizore na slovenski južni meji, kjer danes, skorajda 30 let po osamosvojitvi, stoji žična ograja. Vidimo na primer posnetke slovenske lipe, obdane z žico, pa očeta in sina, kjer je državna meja razdelila nekoč skupno domačijo, zato živita vsak v svoji državi. Jošt Franko v razstavišču Media Nox razgalja begunsko realnost, ljudi, ki danes živijo v porušenih objektih, na peronih in v šotorih. Podobna zgodba se nam odpre v galeriji IZUM; srbski fotograf Igor Čoko je namreč fotografiral brezdomce, ki so obstali v Beogradu brez dokumentov in denarja, živijo pa v improviziranih skrivališčih, kot so na primer kontejnerji, avtor jim pravi celo mišje luknje za skrivanje.

V Univerzitetni knjižnici Maribor se predstavlja mlada fotografinja Sara Nuša Golob Grabner, na njenih delih je naša telesnost ponazorjena z abstraktno simboliko papirja, telesa in barve, v galeriji Hladilnica pa fotograf Bojan Hajdu - Hurin in performerka Betina Habjanič - Ax Ax s provokativno razstavo Nimfa razkrivata dogajanje v klavnici. Omenimo še razstavo Dragane Jurišić v Galeriji DLUM. Okoli 200 posnetkov je združila v enega, na njem pa so prepletena gola ženska telesa, s čimer je avtorica opozorila na zgodovino zahodne krščanske vere, s prikazano zgodbo konkretno na Irskem, kjer je žensko telo od nekdaj izkoriščano, postavljeno kot tabu. Podobno tematiko vidimo tudi na fotografijah Mihe Kacafure v Kadetnici.