Schwentnerjeva nagrada je "nagrada za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov". V okviru Slovenskega knjižnega sejma jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije.". Letošnjo nagrado bo ob današnji spletni otvoriivi 36. Slovenskega knjižnega sejma prejel založnik Primož Premzl. Nagrada pride torej v Maribor in res je med izjemnimi knjižnimi izdajami Umetniškega kabineta Primož Premzl tudi veliko mariboriane, vendar pa založba presega okvirje v vseh ozirih. In to ne le lokalnih okvirjev, ampak tudi slovenske. Skoraj neverjetno se zdi, da je v središču, na začetku in koncu vseh teh projektov en sam človek, saj drugje takšne knjige izdajajo velike založniške mašinerije. Tukaj gre res za "odličnost in preseganje povprečnosti" in za življenjsko poslanstvo.
Utemeljitev žirije se glasi:
"Rojen v Mariboru, založnik, galerist in zbiralec domoznanskega gradiva. Leta 1986 je na oddelku za fiziko Pedagoške fakultete v Mariboru zaključil višješolski študij, 1992 pa je ustanovil svoje založniško in galerijsko podjetje. Doslej je založil in izdal 53 knjig iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije. Naj omenimo le nekatere. Najpomembnejša je izdaja popolnega faksimila Statut mesta Ptuj iz leta 1376. Na razstavi Slovenski faksimili v okviru 20. knjižnega sejma v Ljubljani leta 2004 je bil Ptujski statut uvrščen v izbor štirinajstih najboljših faksimilov, izdanih v Sloveniji v letih med 1909 in 2004.
Knjiga Mariborske vedute (2004), ki je nastajala enajst let, je nedvomno najbolj dognana in hkrati najimenitnejša monografija o nekdanjem Mariboru, izšla je ob 750-letnici mesta.
Premzl je leta 2013 založil in uredil znanstveno monografijo dr. Mateja Klemenčiča Francesco Robba. Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani.
Kot urednik za slikovno gradivo knjige Rudolf Maister, sto let severne meje, ki jo je leta 2018 izdala Založba Mladinska knjiga, je med iskanjem še neobjavljenega slikovnega gradiva odkril načrte za grobnico družine Maister po zamislih Jožeta Plečnika.
Ob 25-letnici svoje založbe je v soavtorstvu uredil in izdal tudi monumentalno monografijo Novi Maribor, mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. V zadnjem času za znane naročnike izvaja celoten založniški inženiring pri izdajanju knjig, ki jih ob posebnih priložnostih (obletnice) izdajajo podjetja, institucije in združenja (Dravske elektrarne Maribor, Odvetniška zbornica Slovenije, Slovensko narodno gledališče Maribor, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor …).
Leta 2019 je kot avtor izbora slikovnega gradiva in hkrati urednik za slikovno gradivo sodeloval pri izdaji monumentalne monografije 100 let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru na 664 straneh velikega formata s 750 slikovnimi prilogami.
Poteka cela vrsta njegovih pobud (postavitev spomenika Nikoli Tesli, ki je v letih 1878–1879 živel v Mariboru; spominska soba Hermana Potočnika Noordunga v Hotelu Korotan na Dunaju; razstava in knjižna izdaja Nadvojvoda Janez in Slovenci ...).
Od leta 2009 se z družbeno angažiranimi akcijami, ki bi jih lahko brez zadržkov uvrstili v konceptualno umetnost, spontano, samosvoje, ironično odziva na anomalije v družbi (performansi, razglednice, plakati …).
Primož Premzl je izjemen založnik, pomemben, zagnan in angažiran kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine, tako za Maribor kot za vso Slovenijo; njegovo delo in pomen za našo kulturno zakladnico v več kot petindvajsetih letih sta bila doslej po krivici spregledana. Zaradi izjemnega in samosvojega založniškega opusa prejme Schwentnerjevo nagrado 2020 za življenjsko delo."
Kaj človek potrebuje razen ustvarjalnosti, domišljije in sle po življenju?
"Za nekatere projekte sem dobil denar od ministrstva za kulturo in agencije za knjigo. A medtem ko so dobile Ljubljanske vedute podporo dveh ministrstev, so dobile Mariborske vedute kategorično zavrnitev. Pritožil sem se na upravno sodišče, vse tožbe dobil, denarja pa žal ne. O konsistentnosti odločitev govori tudi podpora oziroma nepodpora zbirkam vedut: prva je bila zavrnjena, druga je dobila solidno podporo, tretja je bila zavrnjena trikrat in razpisom sem se pričel izogibati. Zadnjo večjo subvencijo sem dobil za znanstveno monografijo Francesco Robba, pred tem pa skromno subvencijo za knjigo o Ptujski Gori v avtorstvu cvetobera slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, s katero sem si prislužil veliko izgubo. Za nove projekte poskušam iskati denar v alternativnih zasebnih virih. Ta teden sem pisal na Kulturni urad v Gradec, za donacije nagovarjam tudi prijatelje iz socialnega omrežja v tujini. Skratka, ne jamram, da se nič ne da, iščem pač alternativne vire.
Sicer pa, kaj človek potrebuje razen ustvarjalnosti, domišljije in sle po življenju? Ob tem je žalostno le dejstvo, da po vsem ustvarjenem ugotoviš, da si v okolju, ki mu pripadaš, nezaželen. Ne pripadam nobeni neformalni interesni skupini, v osnovi sem država zase, zato so mi tudi marsikatera vrata zaprta, občutki ob uresničitvah posameznih projektov pa so toliko boljši." (v intervjuju za Večer v soboto pred štirimi leti)
