Galerija Media Nox praznuje 30 let. Obletnico bodo v Mladinskem kulturnem centru (MKC), kamor spada ta razstavni prostor, zaznamovali z razstavo z naslovom V času prostora. Odprtje bo v soboto, 20. junija, na Poletno muzejsko noč, in obeta se, kot se za takšne dogodke spodobi, zabava z glasbo. Doslej se je v galeriji, ki je bila do leta 2000 v Orožnovi ulici, predstavilo več kot tisoč avtorjev - slikarjev, kiparjev, fotografov, intermedijskih umetnikov, ilustratorjev ...
Galerija in njena predhodnica Galerija 88 sta že od začetka odskočna deska za mlade ustvarjalce. "Njena vizija je bila predstavljati avantgardno, alternativno umetnost in avtorje, ki se drugje ne bi mogli ali želeli predstaviti. Vedno je bila odprta do novih idej, drzna, drugačna. Izobrazba avtorjev in njihove reference niso bile pomembne, vedno sta bili v ospredju ideja in ustvarjalnost. Praktično vsi lokalni avtorji so vsa ta leta razstavljali v njej, pridobili prve reference in dragocene izkušnje za svojo nadaljnjo ustvarjalno pot," pravi Sonja Gregorn, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov v MKC-ju.
Redna sodelovanja z likovnimi inštitucijami
Svojo vlogo vidijo torej v strokovni podpori avtorjem in njihovim prvim predstavitvam, zaradi interesa pa so pred leti zagnali še e-galerijo Web Nox, kjer ta čas predstavljajo lokalne umetnike. Imajo tudi spletno trgovino, ob razstavah pa pripravljajo številne umetniške postavitve pred galerijo in začasne prostorske instalacije po mestu. Sodelujejo tudi z drugimi galerijami na Židovskem trgu, letos na primer za konec leta napovedujejo še skupno razstavo. Media Nox sicer ponuja prostor za razstavljanje vsem izobraževalnim umetniškim institucijam v Sloveniji. Redno sodelujejo z oddelkom za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru, pripravljajo že tradicionalne razstave izbranih del študentov galerije pod mentorstvom njihovih profesorjev. V sodelovanju z oddelkom za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pripravljajo izobraževalno-umetniški projekt Mladi kustos, občasno pa sodelujejo še z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, z ljubljansko Pedagoško fakulteto ter s Srednjo šolo za oblikovanje Maribor.
Po podatkih MKC-ja galerijo, ki dobi na mesec 750 evrov občinskega denarja, občasno pa ji sredstva za izredne projekte nameni tudi ministrstvo za kulturo, obišče okoli 3500 ljudi na leto. Že pet let je za program galerije odgovorna umetnostna zgodovinarka Petra Čeh, pred njo so bili že mnogi kuratorji/kustosi: Nadja Čobal, tudi ustanoviteljica galerije, Aleksandra Kostič, Brane Kores, Mario Berdič, Miroslav Cukovic, Nina Jeza ...
Dotik poslanstva
Petra Čeh tudi podpisuje pregledno razstavo V času prostora. In ker se je v 30 letih v galeriji zvrstilo več kot tisoč avtorjev, je bil izbor zelo zahteven, tudi zato, ker so želeli vključiti čim več raznovrstnih umetnikov. Čehova izpostavlja, da je razstava poklon in zahvala za njihov kulturni prispevek v "naše mesto, na naš trg, v našo malo galerijo. Končna številka se je ustavila pri 41 sodelujočih, med temi so umetniki iz vseh generacij pa tudi iz različnih koncev Slovenije prihajajo. Umetnice in umetnike smo izbrali tako, da smo pokrili skorajda vsako leto delovanja galerije, s tem pa torej tudi delo vseh naših kuratork in kuratorjev, ki so sodelovali z nami. Na eni strani smo k sodelovanju povabili danes priznane avtorje, ki so v svojih mlajših letih razstavljali pri nas, pa tudi nekaj mlajših, ki si v tem trenutku še utirajo ustvarjalno pot, in verjamemo, da bodo pri tem uspešni. Na razstavi se ravno z njimi dotikamo našega poslanstva, s katerim je bila galerija Media Nox ustanovljena, torej da predstavlja in promovira mlajše avtorje. Da jih postavimo ob bok poznanim, se nam zdi toliko večji doprinos. Izbor smo naredili iz vseh galerijskih programov, tudi preteklih."
V času prostora
Na jubilejni skupinski razstavi V času prostora bodo predstavili dela 41 umetnikov različnih generacij in z različnih koncev Slovenije, ki so v treh desetletjih razstavljali v galeriji. To so Aleksander Brezlan, Nina Bric, Peter Ciuha, Miroslav Ćuković, Matej Čepin, DK, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Aleksandra Saška Gruden, Aleksandra Farazin Ipek, Dušan Fišer, Zdravko Jerkovič, Natalija Juhart, Janez Klenovšek, Jiři Kočica, Janja Kosi, Nuša Košar, Damijan Kracina, Goran Mangotić, Martina Marenčič, Tomaž Milač, Marijan Mirt, Samo Pajek, Marko Pak, Alenka Pirman, Vojko Pogačar, Polona Poklukar, Borut Popenko, Urška Rednak, Oto Rimele, Kristina Rutar, Eva Sajovic, Špela Senica, Matej Sitar, Lucija Stramec, Maruša Štibelj in David Almajer, Jože Šubic, Vasko Vidmar, Valerie Wolf Gang, Roman Zel.
Umetnost je tista, ki ostaja
Umetniki so za iztočnico dobili kratek koncept razstave, ki je definiran z njenim naslovom. Kaj bodo na razstavi predstavili, je bila njihova izbira. Omejitev je bila zgolj pri formatih umetniških del, deloma tudi tehnična, saj v galeriji že leta čakajo na novo razsvetljavo, ki jim onemogoča kakšne ambicioznejše postavitve novomedijskih razstav. Umetnice in umetniki so izbrali novejše delo, nekateri starejša dela ali pa so ustvarili kombinacijo obojega. Razstavo bodo v manjšem obsegu popestrili tudi arhivski dokumenti in časopisni članki.
Ključna vsebina pričujoče razstave je posvečena pogojenosti umetnosti s prostorsko in časovno dimenzijo. Petra Čeh poudarja: "Umetniki navadno v galerijah predstavljajo bodisi svoja najnovejša dela bodisi retrospektivna, medtem ko smo želeli na pričujoči razstavi vzpostaviti dialog med obojim, s tem pa pokazati tudi življenjski proces oziroma slogovni razvoj posameznega avtorja. Razvoj in proces sta namreč pri umetnikih ključnega pomena in sta prav tako vezana na čas in prostor ustvarjanja. Aktualna dela predstavljenih umetnikov smo sopostavili arhivskemu gradivu: časopisnim člankom, uradni galerijski dokumentaciji in predvsem fotografijam z razstav ... Ta arhivski del je zanimiv še s stališča spreminjanja načinov obveščanja, poročanja o umetnosti, torej komunikacije same. Zanimivo je pogledati arhivski posnetek razstave ali dela, ki ga je posamezni avtor v galeriji predstavil v preteklosti, hkrati pa njegovo aktualno delo: vmes so se odvijali umetnikova življenjska zgodba, iskanje osebne likovne govorice, osebni naracijski čas, morebiti menjava stilov, takšni in drugačni vzponi in padci."