Telesnost in erotika velikega Meštrovića

V Galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava svetovno najbolj znanega hrvaškega kiparja nekdanje Jugoslavije, ki mu je bilo človeško telo glavni vir ustvarjalnega navdiha

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mate Meštrović
Sašo Bizjak

Ivana Meštrovića (1883-1962) smo generacije, ki smo živele v nekdanji Jugoslaviji, poznale in cenile kot enega največjih, najbolj mednarodno poznanih in priznanih kiparjev s teh prostorov z monumentalnim, orjaškim opusom. Je resnično brez primere med sodobniki in nedvomno najznamenitejši hrvaški kipar, ki je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin treh nekdanjih skupnih držav - Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in SFR Jugoslavije. Ustvarjalna pot pa ga je vodila tudi v številne evropske države in ZDA. Zaslovel je kmalu po prvih umetniških korakih med študijem na Dunaju, ko je njegove uspehe podprl sam Auguste Rodin kot starosta modernega kiparstva, ki je Meštroviću polaskal, da je "največji kiparski fenomen".

Razbrati je mogoče sorodnost z antičnim dojemanjem telesa, vendar skladno s sodobnimi smernicami evropskega neoklasicizma in drugimi slogovnimi težnjami.
Galerija CD

Nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja

Ne le hrvaški, tudi tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je Meštrović mojstrsko izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, ki jih odlikuje prekipevajoča sredozemska čutnost. Prav to, telesnost in erotiko njegovega kiparstva, predstavlja aktualna razstava v Galeriji Cankarjevega doma (CD) od 13. februarja do 20. maja, z naslovom Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu. Petintrideset let po prvi razstavi manjše plastike v Cankarjevem domu so pripravili nov pogled na njegove mojstrovine v dognani postavitvi arhitekta Filipa Beusana. Premierna predstavitev te razstave leta 2016 v zagrebški Gliptoteki je požela velik uspeh, saj so v Meštrovićevem opusu doslej le redko obravnavali pomen golega telesa. Tokrat so razvoj te večplastne tematike v skulpturah in risbah, ki so nastajale v daljšem časovnem razponu (1903–1946) raziskali kustosi Dalibor Prančević, Barbara Vujanović in Zorana Jurić Šabić.
S hrvaške strani sta ob ekipi Cankarjevega doma z vodjo razstavnega programa CD Nino Pirnat Spahić na čelu pri razstavi sodelovala še Sandra Grcić Budimir, direktorica Muzejev Ivana Meštrovića, in dr. Mate Meštrović, sin Ivana Meštrovića. Razstava obsega okoli petdeset kipov in risb iz zbirk naslednikov Ivana Meštrovića ter iz fundusov muzejev: Atelje Meštrović (Zagreb), Galerija Meštrović (Split), Gliptoteka HAZU (Zagreb), Kabinet grafike HAZU (Zagreb) in Galerija umetnin (Split).

Mate Meštrović
Sašo Bizjak

Nelagodnosti in utopije telesa

Dalibor Prančević je nedavno doktoriral z disertacijo Ivan Meštrović v kontekstu ekspresionizma in art décoja, interpretira dela iz prvega desetletja 20. stoletja, ustvarjena na Dunaju, v Parizu in Rimu. V tekstu Nelagodnost telesa (napetosti v prikazu: starost, erotizirani patos, drugačna spolnost, neposredna spolna strast) opozarja na časovni kontingent prvih dveh desetletij 20. stoletja pri Meštroviću, izbor, ki vključuje dela z različnimi problematikami golote, estetike grdega in afirmacije drugega. Znani hrvaški likovni kritik Joško Belamarić je o(b) razstavi zapisal: "Ogromen razpon različnih izrazov, s katerimi je umetnik opisoval moško in žensko telo, nam morda lahko da pravico trditi, da v času svojega ustvarjanja dolgega veka ni spreminjal slogov, ampak načine stilizacije."
Rezultanto svežih razmišljanj avtorjev razstave najbolje podaja Barbara Vujanović: "Ideja, da je človek absolutno merilo sveta in stvarnosti, v katerih živi, neposredno kaže na pravico do dvoma, prevpraševanja in relativiziranja resnice, ki ju določa. Iskanje resnice se zato potrjuje tudi v izbiri, kako doživeti in oživiti lastno in tujo telesnost."
Ob razstavi sta bili tudi predavanji dr. Svetlane Slapšak Odprto in zaprto telo – Meštrović in spolna razlika ter Novo telo za novo psiho – Kako je golo telo postalo osnova Meštrovićeve utopije?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta