Tri izgubljene sezone - koliko izgubljenih ljubiteljev?

Matija Varl, vodja mariborske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), pravi: "Virus je odnesel tako rekoč tri kulturne sezone. Začelo se je sredi sezone 2019/20, tik pred vsakoletnimi območnimi revijami otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov, odraslih in otroških folklornih skupin, plesnih skupin, pred otroškimi, mladinskimi in odraslimi gledališkimi in lutkovnimi srečanji. Epidemija je ustavila 50. državno tekmovanje slovenskih pevskih zborov, 50. revijo Ciciban poje in pleše." Kako pomembna je ta dejavnost, pričajo visoki jubileji kulturni društev med epidemijo: stoletnica Glasbene matice Maribor, stoletnica KUD Angela Besednjaka, stoletnica Zveze kulturnih društev Maribor. "Ko se je epidemija začela, so kulturna društva in skupine prenehali delovati in vaditi. Sledila sta zaprtje in omejitev gibanja in druženja, zaradi optimističnih napovedi o trajanju epidemije so nekateri, ki so že imeli dogovorjene termine koncertov, tekmovanj in projektov, dejavnost preselili na splet. Seveda je nesmiselno primerjati delovanje v živo z delovanjem po spletu, ampak ta način je ohranjal skupine povezane."

Prilagodili so dejavnosti, se posvetili izobraževanju prek spleta in v hibridni obliki. Razpisali so fotografske in literarne natečaje, imeli spletne razstave, izdajali spletne kataloge, knjižice. "Uvedli smo tudi novo likovno kolonijo odraslih, otroško likovno in kiparsko srečanje pa izpeljali na daljavo."

Manj zanimanja občinstva

Že v letu 2021 so opazili upad delovanja kulturnih društev, saj se je na razpis za celoletno financiranje programov kulturnih društev, ki ga na podlagi pogodbe z mariborsko občino izvaja JSKD Maribor, prijavilo skoraj deset odstotkov manj društev in skupin. "Anketa med šolskimi kulturnimi skupinami, izvedena po vsej Sloveniji, je pokazala, da je najbolj prizadeto delovanje šolskih pevskih zborov in drugih skupin. Kulturne dejavnosti v šolah zaradi omejitev še niso povsem v starih tirnicah. Nekatere ne delujejo in bojim se, da nekaterih skupin sploh ne bo mogoče ponovno obuditi," pravi Varl. Pri odraslih skupinah je podobno. "Ugotavljamo, da še vedno 40 odstotkov skupin ne deluje tako kot pred pandemijo in vsaj 30 odstotkov skupin je zabeležilo do 30 odstotkov manj članov. Kako je s trenutno kvaliteto skupin, bomo šele ugotavljali na preglednih srečanjih v naslednjih tednih, mesecih in letih. Sprostitve ob zmanjšanju števila okuženih nam trenutno omogočajo, da kulturne dejavnosti ponovno zaženemo in vzpodbudimo skupine na vaje in na odre, s strokovnim svetovanjem pa vzpodbudimo delovanje za ponovni doseg kakovosti."

Ljudje so najprej kazali interes za spletne dogodke, brali kataloge in knjižice, a je sčasoma to ugasnilo. Tudi fizičnih obiskov razstavišč je zdaj manj in na dogodke v dvorano Union prihaja manj občinstva. "Pokazalo se je tudi, kako pomembno vlogo imajo kulturna društva s socialnega vidika in kako velik socialni kapital imajo. Temu bo v prihodnje ob ustvarjanju in poustvarjanju treba posvečati več pozornosti."

Prepovedano kričati, govoriti, se potiti, navijati, peti

O tem, kako je petje v zboru fizično, psihično in socialno dobro za človeka, obstajajo številne študije. "Podatkov o trenutnem stanju nimamo, je pa jasno, da se dejavnost šele postavlja nazaj na noge. Čakamo na glavno sezono, ki je spomladi, ko bomo dobili natančnejšo sliko," pove Mihela Jagodic, producentka za zborovsko dejavnost pri JSKD. Hude omejitve so bili deležni, ko je bilo kapljično širjenje okužbe prepoznano kot zelo nevarno, in med tiste dejavnosti, kjer se kriči, govori, se poti, navija, poje, je bilo prišteto tudi zborovsko petje. "Dolgo je v medijih krožil tekst o prenosu okužbe v ameriškem zboru, kjer je umrlo kar nekaj ljudi, čeprav ni bilo poudarjeno, da je bil to zbor, v katerem na začetku epidemije niso nosili mask, niso imeli razdalje med pevci in so bili v njem stari in tudi bolni. Zaradi tega je pri nas postalo zborovstvo ena od najbolj nevarnih dejavnosti in tako ostalo do študij o načinih prenosa pri petju ter nasvetih, kako ga čim bolj omejiti," pravi Mihela Jagodic.

Ko so se ukrepi sproščali, je bila vidna velika razlika tudi med delovanjem odraslih in šolskih zborov. Za otroke v šolah veljajo veliko strožji ukrepi kot za odrasle v društvenih zborih. "Šolski red je onemogočal petje otrok iz različni razredov, kar je temeljna lastnost šolskih zborov. Še posebej težko je to za mladinske zbore, kjer se razvija večglasno petje. Sistem otroško-mladinskih zborov v naših šolah, ki sicer omogoča kvalitetno petje in dobre rezultate, je v teh dveh letih postal zelo omejujoč," opozori. Stanje je posebno kritično v mladinskih zborih, saj se je izgubil občutek za večglasno petje, na čemer so delali zadnjih 20 let. Tudi osip je večji, otroci so se preusmerili v dejavnosti, ki so individualne in ne terjajo skupinskega dela, kjer sta potrebna posebna vztrajnost in potrpljenje. V teh dveh letih, ko ni bilo niti nastopov, ni bilo podpore občinstva, kar je dodatna stvar, ki otrokom v zborih sicer prinaša veliko motivacijo za kvalitetno delo.

Pri odraslih je bilo vsaj malo lažje, lahko so se v različnih starostih zbirali v dovoljenem številu in v večjih prostorih. "Kot poročajo s terena, imajo težave s članstvom starejši zbori, kjer so pevci prenehali zaradi strahu pred posledicami bolezni. Tudi boljši zbori so imeli velike težave ohranjati kvaliteten nivo, ker je to stvar številnih vaj v živo. V tem času so se sicer razvijali internetni programi za skupno petje, a so za zelo omejeno rabo - veliko se dogaja z zvočnim zamikom in dirigentu ter pevcem ne da prave zvočne slike," razloži Mihela Jagodic. Ko se bodo začele spomladanske revije zborov, se bo pokazalo stanje, koronavirus gotovo ni uničil dejavnosti, je pa padla kvaliteta in zgodil se je osip članstva.

Dve leti za predkoronsko formo

Folklorno dejavnost je pandemija zelo prizadela, verjetno celo najbolj od vseh, meni Tjaša Ferenc Trampuš, producentka za folklorno dejavnost pri JSKD. "Ne le da bo, zaradi svoje narave - množičnost, tesnejši stiki, pari in tako dalje - najverjetneje med zadnjimi dobila zeleno luč za ponoven zagon in nemoteno delovanje, kakršnega smo bili vajeni pred epidemijo, tudi posledice te dolge pavze bodo zagotovo vidne še nekaj sezon. Nekatere ambicioznejše skupine so krajše vmesno rahljanje ukrepov izkoristile za delovanje, nekatere skupine še čakajo na popolno opustitev ukrepov in idealne razmere. Brez rednih vaj, vzdrževanja redne fizične in psihične kondicije kakovosti ne more biti, plesalci so slabše uplesani, glasbeniki neuigrani. Skupine bodo, ob predpostavki, da sedaj že vadijo, potrebovale približno dve leti trdega dela, da bodo ujele predkoronsko formo. Marsikatera folklorna skupina in glasbena zasedba je v tem obdobju žal povsem prenehala delovati. Večina šolskih otroških folklornih skupin že dve sezoni ne more delovati, tako smo izgubili dve generaciji otrok, bodočih folklornikov, ki so medtem verjetno našli druge hobije. Tudi odrasle folklorne skupine poročajo o upadu članstva."

Upad v ljubiteljskem gledališču

Jan Pirnat, producent za gledališko dejavnost in vodja Linhartovega festivala, postreže s statističnimi podatki: "Za leto 2020 je na področju mladinskih in odraslih predstav delež izvedenih predstav glede na prijave predstavljal približno polovico, 50 odstotkov pri odraslih in 44 odstotkov pri mladinskih predstavah. Pri teh številkah je treba upoštevati, da je večina nastala ali začela nastajati že leta 2019. Za otroške predstave in predstave lutkovnih skupin pa je moč razbrati, da je bil ta delež še nižji, in sicer slabih 20 odstotkov za otroške predstave in 26 odstotkov za lutkovne predstave."

Lani je bilo ustvarjalnosti še manj, nekateri so delo preselili na splet, v obliki spletnih učilnic so potekali izobraževanja, vaje in celo predstave. Na razpis za Linhartovo srečanje, ki je bil objavljen septembra 2020, se je do začetka leta 2021 prijavilo 91 gledaliških predstav, a je spet posegla pandemija, v končnem izboru je sodelovalo 30 ponovno prijavljenih predstav. Na državnem srečanju zaradi odpovedi v zadnjem trenutku ni bilo vseh izbranih predstav, predstavilo se jih je le sedem. Festival Vizije je bil tudi prestavljen, izvedli so ga na mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnicah, ki so pritegnile 120 udeležencev iz desetih držav, na zunanjih odrih se je predstavilo pet gledaliških predstav. "Srečanji otroških gledaliških in lutkovnih skupin sta v letu 2021 odpadli. V šolskih okoljih so bile skupine bodisi v mirovanju bodisi so delovale v zelo omejenih razmerah. Zaradi vzdrževanja mehurčkov se skupine učencev niso smele mešati, veliko je bilo odsotnosti učencev in učiteljev."

Lani so vseeno zaznamovali petdesetletnico Severjevih nagrad, vrnili so se festivali v živo: Čufarjevi dnevi, Novačanova srečanja, pekrski festival komedije, celjske gledališke skupine so spodbudile sodelovanje gledaliških skupin v projektu Pod svobodnim soncem, delo je nadaljeval ŠtudenTeater. Zdaj potekajo ogledi za vsa gledališka in lutkovna srečanja v organizaciji JSKD, strokovni spremljevalci si bodo ogledali 37 mladinskih gledaliških predstav (63,7 odstotka produkcije v primerjavi z letom 2019), 78 otroških gledaliških predstav (29,2 odstotka),

40 lutkovnih predstav (51,9 odstotka) in 72 predstav odraslih gledaliških skupin (59 odstotkov).