Tujcem mestni biser, Mariborčanom več kot to

Ne le prostor, kjer je zmagovala programska vsebina, Salon uporabnih umetnosti v Mariboru je bil prostor razširjanja dostopnosti kulturnih dobrin, iskanja družbenih razsežnosti in druženja, povezovanja ustvarjalcev in obiskovalcev. Refleksijo o tem ponuja štirinajst avtorjev v vsebinsko in slikovno bogati knjigi Salon: knjiga obdobja, ki na več kot 300 straneh izpostavlja obdobje med letoma 2013 in 2019.

Urednika Zdravko Duša in Matjaž Wenzel, lastnik studia za obliko in fotografijo Milimeter, ki je publikacijo izdal, sta na današnji predstavitvi v mariborski Kibli povedala, da esejistični in literarni zapisi presegajo faktografski popis fenomena Salon. "Koncept knjige je poustvariti tisti čas" z besedo in sliko, sta povzela. Poleg dogajanj in osebnih vtisov avtorjev delo prinaša veliko poljudnoznanstvenih, socioloških in psiholoških razmislekov o širšem dojemanju Maribora. Zrcali tako zunanji kot notranji svet velike hiše ob mostu.

Salon, zdaj zaprt že dobri dve leti in pol ter vrnjen denacionalizacijskemu upravičencu, je svojo identiteto iskal in spreminjal večkrat. Duša je v preletu zgodovine impozantne stavbe na Glavnem trgu v Mariboru, ki je od svojega nastanka leta 1913 z imenom Theresienhof (Terezijin dvor) kraljevala mestnemu središču kot ključni javni prostor, omenil njene različne funkcije. Nekoč prodajalna, stanovanjski objekt, delavska menza in Velika kavarna se je kasneje preobrazila v kazino. "Nekajletno mrtvilo je leta 2012 prekinila razstava Evropske prestolnice kulture Nemci in Maribor, delno obnovljeni prostori pa so izzvali oblikovalca razstave, da sta se povezala s še nekaj ustvarjalci pri nadgrajevanju v novo družabno in umetniško prizorišče," je dejal Zdravko Duša.

Od leta 2014 se je Salon uveljavljal z lastnim programom, glasbenimi, plesnimi, literarnimi, pogovornimi in uprizoritvenimi dogodki. Združeval je antikvariat, umetniško instalacijo, prireditveni prostor in kavarno. "Ponujal je nostalgijo starejšim in odmeven oder mladim. Tujci so v njem našli mestni biser, Mariborčani dvorano za plesne večere. Uveljavil se je kot eno izmed najbolj obiskanih in cenjenih kulturnih prizorišč v Mariboru in Sloveniji," pravita urednika in navajata, da se je v šestih letih tam zvrstilo več kot 800 kulturnih in družabnih dogodkov. Salon je posegel tudi na ulice in s prepoznavno komunikacijo obogatil likovno podobo mesta. Specifika oblikovalskega pristopa je bila (Wenzlova) avtorska fotografija nastopajočih, posneta v ambientu Salona za namen nastopa in produkcijo plakatov. Ti so zaradi izvirnega pristopa postali tudi del zasebnih zbirk nekaterih Mariborčanov, skupaj z drugo likovno dokumentacijo pa hrbtenica za nastanek knjige.

Avtorji tekstov so Jerneja Ferlež, Borut Gombač, Drago Jančar, Boris Kolar, Petra Kolmančič, Gregor Kosi, Jaša Lorenčič, Teodor Lorenčič, Rene Maurin, Miran Pustoslemšek, Mateja Ratej, Peter Rezman, Svetlana Slapšak in Rok Vilčnik.