Z obnovoletno razstavo svojih članov se Društvo likovnih umetnikov Maribor – DLUM pridružuje praznovanju stoletnice organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. Simbolična iztočnica, kot pravi kuratorka razstave Mojca Štuhec, je prva likovna razstava v Mariboru, ki je bila na pobudo Umetniškega kluba Grohar, pod pokroviteljstvom generala Rudolfa Maistra, odprta 8. decembra 1920 v preddverju Kazinske dvorane. V normalnih okoliščinah, če ne bi bilo pandemije in zaprtja vseh kulturnih ustanov, bi jubilejna razstava bila prav na kraju, kjer so se mariborski likovniki prvič kolektivno predstavili. Na tisti razstavi je bilo na ogled 184 del 28 umetnikov iz Maribora in okolice.
Na tokratni razstavi v Galeriji DLUM so se odločili za povabilo ustvarjalcem, da se predstavijo s svojim najboljšim delom. Odzvalo se je 39 članov in članic društva. Tudi nekateri, ki že dalj časa niso sodelovali z društvom. Kot pravi kuratorka, jih je najbrž privabil pomemben jubilej. Ko sva se z Mojco Štuhec sprehodili po razstavišču DLUM in po aktualni razstavi, je bil občutek še posebej slovesen - po dolgem času lockdowna in spletnih razstav prva živa prireditev. Privilegij za te čase.
Čeprav je razstava tradicionalna društvena in jo prirejajo ob vsakem novem letu, je letošnja vendarle posebna. Doslej so avtorji pošiljali na te razstave svoja zadnja, najaktualnejša dela. Tokrat so poslali dela iz različnih obdobij po svoji presoji - najboljša, najzanimivejša. "V izboru del so zastopane vse klasične likovne zvrsti, kot običajno pa prednjačijo slikarska dela na platnu različnih dimenzij. Na ogled je tudi nekaj skulptur, fotografij, del na papirju, celo ilustracije. Izrazno in motivno zelo pester nabor umetnin 39 avtorjev smo razporedili v dve etaži razstavnega prostora. Pri takšnih preglednih – vabljenih razstavah ima posebno vrednost tudi avtorjev samoizbor. Predstavljena dela niso niti podpisana niti podnaslovljena. Vse to pa je v katalogu. Imamo komisijo, ki je širše sestavljena in bo izbrala najboljša dela med vsemi. Razstava je na ogled tudi na spletu," pove kuratorka. Nekaj novih umetnikov je na razstavi. V zadnjih dveh letih se je včlanilo kar pet mladih, kar je za društvo dobro znamenje, pravi Štuheceva. Tudi odzivnost na razstavo je bila nadpovprečna.
Načrtovali so jo v SNG
Doslej ni bilo uradne otvoritve, tudi za monografijo ob stoletnici niso mogli organizirati tiskovne konference. Razstavo so načrtovali v preddverju Kazinske dvorane SNG Maribor.
Zgornji prostori razstavišča prinašajo raznovrstna imena, ne le akademskih umetnikov. Med slednjimi je Jože Kramberger s tihožitjem. Erna Ferjanič, Mira Uršič in Gregor Pratneker se predstavljajo zgoraj z motiviko gozda, segment iz naravnega okolja z rastlinskim svetom predstavlja tudi Lučka Falk. Zlati Prah razstavlja cvetoči šopek. Motive iz narave predstavljata tudi iskreni, tenkočutni opazovalec okolja Stojan Grauf in Lucija Stramec, ki preseneti s podobo racmana. Milenka Houška Pavlin je izbrala sebe, objemajočo drevo, na frontalnem mestu galerije pa je diptih Izgnani iz raja Anke Krašna. Ob golo figuro, ki spominja na izgnano Evo, je postavila novo kompozicijo velike zavezane vreče za smeti. Opozarja na zatiranje žensk v katerikoli skrajno usmerjeni družbi.
V medetaži je najmlajša članica DLUM Blažka Križan, ki se predstavlja s tridimenzionalno risbo. Za beleženje potez na papirju namesto pisala uporablja skalpel. Branimir Ritonja je izbral za razstavo svojo antologijsko analogno fotografijo Starec iz leta 1981. S fotografijo se predstavlja tudi Maja Šivec z delom Poljub iz 2019. V bližini je slika ribičev Jožeta Foltina. Edina ilustratorka na razstavi je Urška Stropnik Šonc, predstavlja ilustraciji Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah 2018. Jožef Jurič je naslikal edini portret na razstavi, Deklica z mačko, s sledovi kubizma. Med redko videnimi avtorji na tovrstnih razstavah je mojstrica oblikovanja nakita Nataša Grandovec, ki se predstavlja s kolažem. Janez Rotman, znan po svojih gledaliških scenah, se tokrat predstavlja s kompozicijo Zapredanje - abstraktno valovanje na polistirenski plošči. Irena Gajser s Skrivnostno globino, Bogdan Čobal pa s sugestivno sliko iz aktualnega cikla Splav meduze, ki ga je lani razstavljal v ljubljanskem Institutu Jožefa Stefana. Albin Kramberger daje na ogled asociativno, abstrahirano Piramido, Zmago Kovač pa dodaja vizijo nebeškega mostu. Fantazijsko arhitekturo razstavlja tudi Azite Hedayati (prihaja iz Teherana), ki združuje tri verstva sveta. Intimna krajina Slađane Matić Trstenjak Rožnati listi je ekspresivna intimna izpoved. Zoran Ogrinc razstavlja diptih z abstrahiranima krajinama, Ludvik Pandur pa najnovejše delo, ki zrcali aktualno zdravstveno krizo. Tudi Samo Pajek izhaja iz te teme - izstopa motiv "koronskega stolpa". Jasna Kozar se predstavlja s fluidnim prividom figure, Cvetka Hojnik pa preseneti s Temno stranjo meseca - dvema simbolno povezanima, štiri metre dolgima pasovoma črnega blaga.
Enciklopedični, ne vrednostni pristop
Oto Vogrin in Natalija Juhart se predstavljata z domišljijskima vedutama, prvi s fantazijsko podobo Slomškovega trga, druga pa s svojstvenim pogledom na Benetke. Preseneča tudi delo Polone Petek, ki dominira v spodnjih prostorih: upodablja Rome za ograjo v skromni monokromiji, ki ni značilna za njeno delo. Pod njo svoje pomnožene glinene male plastike predstavlja Zdravko Kokanović Koki. V enomesečnem gostovanju v Galeriji DLUM je ustvaril nepregledno množico stiliziranih malih plastik, večinoma parov. Z abstraktno keramično skulpturo se predstavlja Bistričanka Ljubica Zgonec Zorko. Drago Mom ponuja na ogled kompozicijo dveh manjših platen, povezanih z lesenim nosilcem, z naslovom XXX. Združuje abstraktno ekspresivno in poetično- sublimno. Makedonec Senad Ilijazi se je priključil zadnji hip - z akrilno sliko Zlata sredina. Matjaž Duh se predstavlja z enigmatično domišljijsko trdnjavo, prehodno le skozi majhen polkrožni portal. Kipar Marijan Mirt pa se predstavlja z dvema antropomorfnima figurama z volčjo glavo Musel-Muzzel (Gubec-Gobec). Slovensko-hrvaški kulturni prostor avtobiografsko stika z Gubcem in umetnikom. Katja Kozjek Varl z Mehurčkom sreče za konec razstave prinaša igrivo ploskovito barvito kompozicijo.
Tematsko je vsem razstavljenim avtorjem skupna refleksija družbe, časa, prostora, življenja, izražena skozi naravo, asociacije in abstrakcijo. Tudi Maribor je navzoč na mnogih delih. Starostna struktura slikarjev je kar pisana, a povprečna starost je nad petdeset.
Koncept razstave je prej pregleden kot vrednosten
"Koncept razstave je prej pregleden kot vrednosten" pravi kuratorka, ki je končala umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Magistrirala je s temo zgodovine arhitekture in urbanizma Maribora v drugi polovici 19. stoletja. Tudi konservatorka in kustosinja je. Z Galerijo DLUM sodeluje že desetletje, delovala je tri leta v UGM in dve v spomeniškem varstvu v Mariboru ter Celju. Za Umetnostno galerijo Maribor je med drugim raziskovala umetnost v javnem prostoru, s poudarkom na mariborskih muralih.
"Dani trenutek, ponosno obhajanje visokega jubileja likovno-umetniškega neprekinjenega delovanja v mestu in širše je odlična priložnost, če ne celo obveza, da v sobivanju strokovno-kulturnih ustanov, društev, takšnih ali drugačnih oblik združenj in posameznikov ustvarjalno nadaljujemo in smo odprti za nove oblike umetniškega izražanja," sklene sprehod po razstavi ob jubileju Mojca Štuhec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
