Umrl je Danijel Dragojević, hrvaški pesnik, esejist, prozaist, scenarist in radijski urednik, poročajo hrvaški portali. Pred kratkim, 28. januarja, je dopolnil devetdeset let.
Danijel Dragojević je bil s Korčule, kjer se je rodil januarja 1934 skupaj z bratom Ivanom. Ivan, ki je umrl avgusta 1999, je bil avtor več romanov. Danijel je gimnazijo končal v Dubrovniku in diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Njegova poezija je bila prvič objavljena leta 1956 v splitski reviji Možnosti.
Kritiki so ga že za časa življenja razglasili za klasika. Bralce je navduševala tako njegova osebnost kot njegove pesmi - za javnost je namreč govoril samo skozi poezijo. Vse, kar je hotel povedati javno, je povedal v svoji poeziji. Intervjujev ni dajal, medijev se je izogibal. Je pa kot urednik pustil pomembne sledi v oddajah o poeziji na hrvaškem radiu; dolga leta je urejal oddaje Poezija naglas, Dnevniki in pisma ter Bibliovizor.
Ne glede na to, ako zelo so bili njegovi naslovi iskani, so založniki izdali njegove knjige le v eni nakladi, ker je sam tako želel. Njegovih knjig ne boste našli niti v antikvariatu. Skoraj vsako knjigo je izdal pri drugem založniku. Le izjemoma je sredi šestdesetih let izdal dve zbirki zapored v tedanjem podjetju Naprijed in dve knjigi, ki ju je izdal pri Frakturi, pesniško zbirko Negde in nato Kasno ljeto. Prav tako ni želel sodelovati pri običajnih predstavitvah knjig.
Vztrajal je torej pri zasebnosti, izogibal se je mikrofonom in kameram. Je dobitnik številnih nagrad, med drugim Goranove nagrade 2005 za knjigo Zamor, nagrade Vladimir Nazor leta 1981, Zmajeve nagrade prav tako 1981 za knjigo Ogljikova doba, nagrade Branka Miljkovića za knjigo Prirodopis leta 1974 ter številne druge nagrade. Vendar je sčasoma tudi nagrade začel zavračati. Tako je leta 2019 zavrnil Nazorjevo nagrado za življenjsko delo.
V slovenščino je njegovo poezijo prevajal pesnik Uroš Zupan.
