Razstava, ki sta jo kurirali direktorica galerije dr. Andreja Hribernik in grafična oblikovalka Nini Palavandišvili, obiskovalkam in obiskovalcem ponuja iztočnice za razmislek o zapleteni dinamiki moči, nasilja in upora. Združuje dela različnih umetnostnih zvrsti oziroma medijev – od fotografije in filma do kiparstva in zvoka -, in že obstoječa dela z novimi produkcijami.
"Poetics of Power želi razkriti manifestacije moči, ki se skrivajo v simbolih, gestah in v strukturah obstoječih odnosov ali sistemov. Razstava prikazuje zapleten in večplasten značaj moči, ki je pri oblikovanju medčloveške, kulturne, nacionalne in gospodarske dinamike navzoča povsod in se nenehno reproducira. Raziskuje tudi njeno poetično naravo s prepoznavanjem njenega vseprisotnega vpliva in ambivalentnosti," so zapisali v galeriji.
Na skupinski razstavi je na ogled 17 umetniških pozicij, ki tematizirajo tako zapeljivo kot tudi uničujočo stran moči. Različni umetniški pristopi raziskujejo simbole in predstave, ki včasih prikrivajo ali zakrivajo razmerja moči, hkrati pa razkrivajo anomalije in razpoke, zaradi katerih kulturne neenakosti tako postajajo vidnejše. "Razstava s preučevanjem različnih kontekstov osvetljuje, kako se kaže in utrjuje moč v družbenih, gospodarskih in političnih okvirih. Najbolj jasno se kaže v neravnovesju moči, v gospodarskih odnosih med močnejšimi državami in tistimi, ki jim primanjkuje gospodarske ali celo vojaške moči, ali preprosto med posamezniki ali družbenimi skupinami. Številna razstavljena dela tematizirajo avtoritarne narative, izkrivljene pripovedi ali popolnoma eliminirano znanje, uničevanje kultur in oblikovanje identitet. Razstava osvetljuje asimetrijo moči, ki pogosto vodi v izkoriščevalske odnose, zlasti v kontekstu kolonialnih in neokolonialnih odnosov, ti pa povzročajo konflikte in migracijske tokove. Večdisciplinarna dela tako preučujejo in prikazujejo teme, kot so vojna, beg, kriminal, človečnost, vprašanja spola, mobilnosti in mej," o razstavi razmišljata kuratorici.
Ob vsem, kar se zdaj po svetu dogaja, razstava seveda vključuje dela, ki obravnavajo občutke nemoči ali celo resignacije. Istočasno pa izpostavlja pogum, solidarnost in nujo po prevzemanju odgovornosti. "Čeprav se večina del navezuje na konkretne družbene situacije ali konflikte, nas razstava predvsem opominja in opozarja, da nobeno razmerje moči in nobena asimetrija moči ni dokončna ali samoumevna."
Nabor umetnic in umetnikov je mednaroden, kuratorici pa sta v izbor uvrstili tudi slovenskega fotografa in vizualnega umetnika Jošta Franka, ki med drugim dokumentira igre moči nad begunci na balkanski poti.
Nabor umetnic in umetnikov
Yael Bartana, Vajiko Chachkhiani, Jošt Franko, Gabriela Golder, Cristian Inostroza, Grada Kilomba, Daria Koltsova, Goshka Macuga, Daniela Ortiz, Ahmet Öğüt, Erkan Özgen, Hannes Priesch, Monira al Qadiri, Zanny Begg in Oliver Ressler, Anna Zvyagnitseva, Lukas Marxt, Ala Savashevich