V mariborski kulturni politiki projektno še zmeraj pomeni negotovo

Mestna občina Maribor (MOM) bo letos namenila 288 tisočakov različnim akterjem v mestu in njihovim osemdesetim projektom. Na razpis za sofinanciranje kulturnih projektov je prispelo 131 vlog. Čeprav so mnogi upali, da bodo, ker je bil razpis objavljen pred koncem preteklega leta, pogodbe izdane mnogo prej, je spet dolgo trajalo do objave rezultatov. Nekateri projekti, tudi odobreni, zato ne bodo izvedeni, vsi pa v teh pogojih težko načrtujejo. Nekaj kulturnih producentov smo vprašali, kako se znajdejo in načrtujejo.

Kaj je sploh mogoče?

Nekaj programov in projektov Ustanove Fundacija Sonda v občini podpirajo preko programskega razpisa, ki, ker je večleten, še traja, letošnji projektni razpis pa jim je prinesel denar za "#intervencije", ki so nov galerijski/likovni projekt AvleGT22. Kuratira ga Nejc Pucko, videli pa bomo mesečne postavitve in intervencije. Ostaja tudi hišni multimedijski laboratorij HeklabGT22, ki bo nadaljeval performativna zvočno-vizualna in raziskovalna tehnično-tehnološka preizpraševanja sodobnega sveta in današnje digitalne situacije z rednimi petkovimi srečanji. Podprt je še projekt Ulična galerija Židovska, ki jo pripravljajo skupaj z Inštitutom TamTam. Miha Horvat pove, da je trenutno na ogled delo bosanske umetnice Lana Čmajčanin, avgusta pa Avstrijke Fatime Bornemissza.
Urška Breznik iz Pekarne Magdalenska mreža sporoča, da kulturne projekte in programe - z nekaterimi prilagoditvami zaradi epidemije - že vse leto izvajajo nemoteno kljub ponovno poznim razpisnim rezultatom MOM in kljub dejstvu, da nekaterih rezultatov od ministrstev še sploh niso prejeli. "Največji izzivi nas čakajo v povezavi z našimi mednarodnimi programi, kot sta rezidenčni umetniški program SobaZaGoste in festival stop animacije StopTrik, saj v vseh sodelujejo umetnice(ki) in producent(ke) z različnih koncev sveta. Trenutno nam najbolj manjkajo usmeritve urada za kulturo in mladino, ki bi nam lahko po vzoru nekaterih drugih organov sporočil, do kod so prilagoditve še možne in sprejemljive, še večjo težavo pa imamo z ministrstvom in Slovenskim filmskim centrom, kjer že več kot pet mesecev čakamo na razpisne rezultate."
Film Factory je kolektiv avtorjev in producentov, ki v svoj fokus postavljajo avtorski film in filmsko pismenost. Posebno pozornost namenjajo pripovedni moči lokalnih avtorjev in lokalnim zgodbam. Mojca Pernat napove, da bodo z letošnjo podporo začeli produkcijo filma z naslovom Haložani. "Gre za dokumentarno-raziskovalni sprehod po Halozah, na sledi za izginulim Kerblerjevim 'haloškim človekom' režiserja Vida Hajnška. Kot koproducent bomo sodelovali s produkcijsko hišo Invida pri realizaciji dokumentarnega filma Praslovan režiserja Slobodana Maksimovića o Zoranu Predinu. Poleg tega Film Factory v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami v regiji oblikuje in izvaja programe filmske vzgoje za mlade in strokovne podporne filmske programe za pedagoge, to pa s podporo Slovenskega filmskega centra in platforme Rast. V sodelovanju s Centrom za kreativnost smo v letu 2020 vzpostavili platformo Projektor, ki si v seriji dogodkov od junija do septembra prizadeva za profesionalizacijo in povezovanje avdiovizualnega sektorja."

Film o Vlasti Zorko

Branimir Ritonja iz Fotokluba pojasni, da so njihove prireditve načrtovane leto ali več vnaprej. "Kar pa se tiče razpisov za kulture projekte, ne le občinske, je težava v tem, da so objavljeni veliko prepozno, rezultati pridejo sredi tekočega leta ali še kasneje. Tako smo morali za letos odpovedati razstavo Toneta Stojka, sicer odobreno za sofinanciranje od občine, načrtovano za maj. Z ministrstva za kulturo ni glasu. Bomo pa tudi letos izvedli festival fotografije, ki se bo odvijal na številnih prizoriščih v septembru. V zaključni fazi je dokumentarni film o kiparki Vlasti Zorko."
Emica Antončič, glavna urednica Založbe Aristej, pravi: "Naša založba sme v skladu s pravili MOM na projektnem razpisu kandidirati s tremi knjižnimi naslovi. Sofinanciranje je bilo odobreno za vse tri, česar smo zelo veseli; gre pa za dve poljudnoznanstveni deli za mladino s področja humanistike in en leposlovni prvenec za otroke. Že po zvrsti lahko sklepate, da so to založniško zahtevni projekti, kjer se besedilo združuje z ilustracijami, fotografijami, dokumentarnim gradivom in specifičnim grafičnim oblikovanjem in zahteva daljše in temeljite priprave. Te so se zaradi epidemije prekinile in zamaknile. Zdaj nas čaka veliko trdega dela, da to nadoknadimo, zato ta hip kaj več ne bi razkrivala."
Društvo X-OP (društvo za sodobno umetnost) je bilo na razpisu najuspešnejše s projektom "čardak", intermedijskim projektom kolektiva Un-war space lab, ki ga je komisija prepoznala kot zelo kakovostnega - tako vsebinsko kot izvedbeno. Živa Kleindienst: "Projekt namreč temelji na treh razidenčnih potovanjih in in-situ raziskavah geopolitičnih pokrajin migracij (Hrvaška, Srbija in Malta) ter vključuje veliko število posameznikov. Projekt je naravnan izrazito interdisciplinarno, solidarnostno, skupnostno, edukativno in temelji na neposrednem vključevanju beguncev, migrantov in prosilcev za azil, ki so soavtorji projekta. V Mariboru bi ga morali izvesti že aprila, a smo ga zaradi situacije preselili na splet, rezultat pa je spletna stran projekta. Dogovarjamo se, da ga bomo izvedli še konec avgusta na več lokacijah."

Številni scenariji

Rene Puhar, Društvo za razvoj filmske kulture: "Organizatorji moramo v fazi planiranja dogodkov letos razmišljati o več scenarijih. Po eni strani to predstavlja izziv, saj nas situacija sili v to, da razmišljamo drugače, kot smo doslej, da prevprašujemo utečene vzorce delovanja, kar je občasno več kot dobrodošlo. Po drugi strani pa je za organizatorje zadeva silno nehvaležna predvsem v zvezi s prevzemanjem rizika - če se na primer socialno in kulturno življenje še bolj zaostri ali celo dokončno odpove, bo publika ostala brez dogodkov, organizatorji pa z že nastalim finančnim in časovnim vložkom v zvezi z odpovedanimi projekti. Letni kino Minoriti smo časovno strnili, poleg tradicionalnih sred in sobot tokrat dodajamo petke in nedeljske otroške matineje. Tu je še novembrski festival otroškega in mladinskega filma Enimation, s katerim želimo navduševati otroke in mlade za filmsko ustvarjanje. Vse smo v času karantene prevračali po dolgem in počez, na koncu smo se odločili za kompromis med aktivnostmi, ki jih lahko prenesemo na splet in s tem morda še povečamo doseg, in aktivnostmi, ki jih moramo obdržati v realnem prostoru, da omogočimo fizičen kontakt publike s kinom in filmom. Z uradom za kulturo in mladino smo v rednem stiku v zvezi z uskladitvami naših projektov. Upam, da bo tudi na njihovi strani nastal pozitiven premislek o splošno uveljavljenih in sprejetih vzorcih delovanja. Ne bi bilo dobro, da bi tudi celoten kreativno-umetniški sektor od novih idej, alternativ, sodelovanj, solidarnosti, o katerih smo toliko razmišljali v času popolne karantene, prešel v še bolj neusmiljen parcialen boj za še manjši kos pogače."
Kuratorka Nina Jeza se na mariborske razpise ne more prijavljati, ker v mestu ne živi, je pa dobil nekaj denarja Zavod Naključje 7, s katerim prijavlja sejem umetnin Art-MUS, ki se je po petih letih v Mariboru že kar dobro prijel. "Najbolj žalostno je, da MOM komisija 'pametno' piše, kaj vse bi sejem še moral imeti in kako ga nadgraditi. Vse to vemo tudi mi, a brez dodatnih sredstev ne bo šlo. Pogosto se celo zgodi, da v projekt vložimo svoj denar, ker verjamemo v to zgodbo, ki je koristna za mesto in umetnike."