Letos obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), naslednice licejske knjižnice. Jubilej so proslavili s sinočnjo akademijo. Slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar, je NUK vročila red za izredne zasluge za neprecenljivo vlogo pri izgradnji in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in univerzitetne knjižnične dejavnosti. Odlikovanje je v imenu NUK prevzel ravnatelj Viljem Leban.
Te zgodovine moramo biti vredni
Nataša Pirc Musar je v nagovoru dejala, da NUK ni le stavba, shramba gradiv in prostor za študij, pač pa temelj državnosti, zlasti za narod, ki identiteto utemeljuje na knjižnem jeziku. Po besedah predsednice je "zgradba, ki jo imajo mnogi za najlepšo v Ljubljani, že sama kulturni spomenik svetovnega pomena. Njena naloga je podobna umetelni škatli za dragulje: v dragocenosti hraniti še večji zaklad."
V nagovoru je spomnila na začetke NUK, ki segajo v čas razsvetljenstva, in poudarila, da "imamo malo posvetnih ustanov, ki se lahko pohvalijo, da se njihova starost meri v stoletjih". Dejala je, da "nas četrt tisočletja Narodne in univerzitetne knjižnice spomni, da se zgodovina slovenstva ni začela leta 1991, 1945 ali 1918, ampak mnogo prej". Ob tem je spomnila, da včasih "kdo na novo stopi v narodno zavest", ob čemer je omenila matematika Ferdinanda Hallersteina, astronoma kitajskega cesarja, in Barbaro Celjsko, edino cesarico slovenskega rodu in edino Slovenko, ki jo omenja Nürnberška kronika, ki je shranjena v NUK.
"Četrt tisočletja Narodne in univerzitetne knjižnice nas spomni, da se zgodovina slovenstva ni začela leta 1991, 1945 ali 1918, ampak mnogo prej"
"Ne sme nas biti sram svoje zgodovine in dosežkov naših prednikov. Hkrati pa se moramo truditi biti vredni te zgodovine," je med drugim poudarila predsednica Pirc Musar, ki pa je kot slavnostna govornica spregovorila tudi o manj prijetni "zgodbi o odlaganju" gradnje NUK 2, ki se po njenih besedah "vleče kot pravljica o jari kači in steklem polžu".
Zbrane sta na akademiji nagovorila tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Peter Štih in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Peter Štih je spomnil, da je NUK najstarejša ustanova z neprekinjenim delovanjem na slovenskih tleh. Obenem je NUK označil za enega glavnih simbolov slovenske duhovne in ustvarjalne preteklosti. Ministrica pa je spomnila na neprecenljivo arhitekturno vrednost NUK, ki jo je prepoznal tudi Unesco, in na arhitekturo drugih knjižnic po Sloveniji, ki prav tako dobivajo mednarodna priznanja. Spomnila je tudi na dobro razvejano mrežo slovenskih splošnih knjižnic, ki je po njenih besedah ena najboljših v evropskem merilu.
NUK je najstarejša ustanova z neprekinjenim delovanjem na slovenskih tleh
Na ogled "izvirni razkladi"
Ob jubileju so pripravili razstavo Hranimo misli - že 250 let. Ta bo skozi mozaik gradiva, misli in podob prikazala, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti - uporabnike, založnike, knjižničarje in vse obiskovalce, ljubitelje knjig, kulture in znanosti.
Kot so zapisali v NUK, bodo razstavili izvirne zaklade iz svoje zbirke, gradivo, ki je izjemnega pomena ne zgolj za njihovo ustanovo, temveč nagovarja kulturni in znanstveni razvoj celotnega naroda. Na ogled bodo postavili prve popise zbirke, kataloge, uradne dopise in gradivo iz zapuščin, darov in obveznega izvoda, izbor nedavno pridobljenega gradiva iz posebnih zbirk in del, ki so nastala izpod peres bibliotekarjev in drugih sodelavcev knjižnice.
NUK sodi med najstarejše in najpomembnejše kulturne in izobraževalne ustanove v Sloveniji. Je naslednica licejske knjižnice, ki je bila v Ljubljani formalno ustanovljena leta 1791, dejansko pa njeni začetki segajo v leto 1774. Danes je NUK osrednja kulturna ustanova na področju knjig v Sloveniji in v tem svojstvu nepogrešljiva partnerka v najpomembnejših nacionalnih projektih na področju pisne dediščine v domačem in mednarodnem okolju, med drugim piše v obrazložitvi odlikovanja, ki ga je NUK prejela za neprecenljivo vlogo pri izgradnji in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in univerzitetne knjižnične dejavnosti.
