V 88. letu je umrl pesnik, pisatelj, esejist, novinar kulturne redakcije Dela, urednik pri Državni založbi Slovenije, Jože Snoj. Njegova literarna generacija tridesetih se je uprla socrealistični "lopatarski" poeziji, pa tudi romantičnemu realizmu. Z Zajcem, Strnišo in drugimi so črpali iz ideološko prepovedanih, nezaželenih tematskih plasti in -izmov. Težko najdemo kakšnega slovenskega pisatelja s tako kolekcijo literarnih nagrad. Prejel je Jenkovo, Grumovo, Veronikino, Tomšičevo, dvakrat Levstikovo in leta 2012 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V literaturo je vstopil s poezijo, sledil je obsežen pripovedni opus, romani o bratomorni vojni - Fuga v križu, Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu, Gospa in policaj ali pozen obračun s slovensko žalostjo. Njegov prvi roman Hodnik je izšel 1969., o roških pobojih, sledil je Negativ Gojka Mrča pa roman Jožef ali zgodnje odkrivanje srčnega raka, pa najbolj odmeven roman o vojnem otroštvu Gavžen hrib. V Noetovi bajti, romanu iz leta 1997, je zelo avtobiografski, prav tako v romanu Balkan sobranie iz leta 2012. "Ni večjega fabulista od življenja," je menil Snoj.
Rojen je bil v Mariboru 17. marca 1934 in temu mestu je tudi posvetil del svojega proznega opusa. Po Mariboru se je med vojno njegova družina najprej zatekla v materin rodni Mokronog na Dolenjskem, leta 1943 pa v Ljubljano, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti.
Roman Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena (2000) je roman o Mariboru, izšel je pri založbi Obzorja. Pred štirimi leti pa je pri Literi izšel še avtobiografski roman Re kapitulacije s podnaslovom prototipski retro roman z luknjo za zgodbe. Obe deli sta poudarjeno avtobiografski in obe sta izdani v Mariboru in posvečeni rodnemu mestu. Tudi svojo prvo knjigo je izdal v Mariboru, pri Jožetu Košarju. Bila je zbirka pesmi, ki v Ljubljani ni mogla iziti, ker je v pesmi o starem borcu zapisal ''in zvezda ni več rdeča'', pri Košarju pa.
Nazadnje smo ga v živo srečali v nekdanjem Salonu uporabnih umetnosti prav ob predstavitvi romana Re kapitulacij, ki ga je avtor poimenoval "spominsko medmrežje". Dobršen del pripovedi, ki v njej vijuga, skače, preskakuje in razmišlja o svojem življenju in življenju prijateljev, se loteva sodobnikov iz raznih svojih življenjskih obdobij. Naslov Re kapitulacije daje zmotno slutiti, da gre za memoaristiko, obračune s preteklostjo. A to ni tipični (avto)biografski roman. Del knjige je posvečen obdobju Nove revije, kjer je Snoj urednikoval. Zelo osebno, tudi kritično popiše nekatere svoje sodobnike, kot so zakonca Hribar pa Niko Grafenauer, Drago Jančar, "čudežni pubec", kot ga imenuje; iz politike so se v romanu znašli France Bučar, Kučan, tudi Edvard Kocbek, Josip Vidmar, Stane Kavčič, Jože Smole in drugi. Marsikje je tudi zelo oster do svojih sodobnikov. Spominja se mnogih sopotnikov, rojakov, zlasti Jožeta Pučnika, ki ga je najbolj spoštoval.
Snoj se je vse življenje ukvarjal z modernim romanom, še od komparativističnega študija pri Antonu Ocvirku, in zmeraj se je z vsemi štirimi otepal pisateljske vsevednosti. Ni hotel pisati spominov kot nekateri gospodje, je govoril, ki "ne upajo poimenovati oseb, ko pride do problema". Snoja so nekateri označili za hudega klerikalca, izhajal je iz katoliške družine, v romanu Re kapitulacije potrjuje resnično vero v boga in kritičnost do cerkve kot institucije.
Ob njegovi 80-letnici je pri založbi Miš izšla pesniška zbirka In cel boš, podoben otoku. V njej je zbranih 100 pesmi iz Snojevega obsežnega opusa 13 pesniških zbirk, objavljenih med letoma 1963 in 2008.
Med njegova pomembnejša esejistična dela sodijo Simbolizem Josipa Murna, Handkejev paradoks, Med besedo in Bogom ter Ubijanje zemlje. Snojevo etično stališče v njegovih zgodnjih esejih izvira iz brezpogojnega priznanja svetosti življenja, medtem ko je v devetdesetih letih za eseje značilno religiozno premišljevanje in samospraševanje. Podpisuje tudi več del za otroke in mladino, med njimi Škorčka norčka, Lajno drajno, Stop za pesmico ter Pesmi za punčke in pobe.
Letos je pri založbi KUD Logos izšel še njegov zadnji roman z naslovom Nadaljevanje prihodnjič: poem z brstiči eseja in aromo romana.
