Zakaj Apple ne spoštuje slovenščine, slovaščino pa?

Že štiri leta traja boj za uporabo slovenskega jezika v elektronskih napravah Apple. Slovaki in Hrvati svoja jezika lahko uporabljajo, Slovenci pa se ne moremo dogovoriti niti med seboj. Vnovič prednjačimo po nesinergijskosti, pa tudi šibkih kolenih nekaterih vpletenih pred tujimi korporacijami.

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je že 29. novembra 2018 v svoji izjavi opozorila, da pri operacijskih sistemih mobilnih telefonov podjetja Apple ni možnosti preklopa na slovenski jezik. Ker je bila izjava poslana tudi Inšpektoratu RS za kulturo in medije, se je ta 20. decembra 2018 z zaprosilom za neformalno razlago določbe drugega odstavka 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) obrnil na Službo za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo, od katere je pričakoval, da bo potrdila mnenje, "da se citirana določba ne nanaša na mobilne (pametne) telefone in osebne računalnike z vidika javne rabe slovenščine. Osebni računalnik in predvsem mobilni telefon sta napravi, ki sta po svojem namenu tesno vezani na posameznika, in sicer v taki meri, da pri njihovi rabi v Republiki Sloveniji ni možno govoriti o javni rabi in s tem uveljaviti zakonske zaščite javne rabe slovenščine. Menimo, da gre v danem primeru za zasebno rabo, kjer nastopa uporabnik takšnih naprav kot potrošnik, katerega interese ščiti potrošniška zakonodaja, ali pa v obligacijskopravnem razmerju do proizvajalca naprave."

Služba za slovenski jezik se ne strinja z inšpektoratom

Služba za slovenski jezik se s tem mnenjem ni strinjala. Takole je odgovorila: "V zvezi z vašo prošnjo po neformalnem tolmačenju drugega odstavka 20. člena ZJRS, ki pravi, da mora biti v elektronskih komunikacijah in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis, vam sporočamo, da se ne strinjamo z vašim stališčem, da sta osebni računalnik in predvsem mobilni telefon 'napravi, ki sta po svojem namenu tesno vezani na posameznika, in sicer v taki meri, da pri njihovi rabi v Republiki Sloveniji ni mogoče govoriti o javni rabi in s tem uveljavitvi zakonske zaščite javne rabe slovenščine'. Po našem mnenju tako osebne računalnike kot mobilne telefone lahko uporabljajo različne osebe, še posebej takrat, ko so računalniki povezani v mrežo. Poleg tega računalniki in mobilni telefoni s posredovanjem informacij vse bolj prevzemajo vlogo medijev, zato je v tem primeru treba upoštevati ZJRS."

Ker Služba za slovenski jezik ni hotela potrditi stališča inšpektorata, jim ga je potrdil tedanji državni sekretar Vojko Stopar. Na njegovem dopisu zato ni (so)podpisa strokovne službe ministrstva, torej Službe za slovenski jezik.

Poznejša vodstva ministrstva so bila bolj na strani Službe za slovenski jezik. Tako je minister Zoran Poznič Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU 20. januarja 2019 sporočil, da bo ministrstvo proizvajalca telefonov Apple obvestilo o njihovem javnem pismu in jih opozorilo, da "tržna logika ne vključuje števila potrošnikov, temveč tudi ugled podjetja, ki si ga le-to pridobi z družbeno odgovornim in trajnostno naravnanim poslovanjem". Državna sekretarka Petra Culetto je dopis s to vsebino, ki ga je sopodpisal tudi Marko Jenšterle, vodja Službe za slovenski jezik, 21. junija 2019 poslala Branki Čander, direktorici podjetja Apcom, ki v Sloveniji zastopa podjetje Apple. Iz podjetja Apcom na dopis niso nikoli odgovorili.

Ker ministrstvo iz podjetja Apcom ni dobilo odgovora, sta državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc in Marko Jenšterle glavni inšpektorici na Inšpektoratu RS za kulturo in medije Sonji Trančar v dopisu 10. novembra 2020 predlagala, naj inšpektorat v okviru svojih pristojnosti ponovno obravnava zadevo Apple. V dopisu sta izrazila mnenje, da je drugi odstavek 20. člena ZJRS, ki določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis, dovolj jasen in velja za vse in ne le za javne elektronske komunikacije in kontrolne naprave. Sonja Trančar je v odgovoru 26. novembra 2020, ki ga je sopodpisala Tamara Javornik, inšpektorica višja svetnica, navedla, da ni zakonske podlage za uvedbo postopka inšpekcijskega nadzora. Pri tem so se na inšpektoratu sklicevali na mnenje Vojka Stoparja.

Ministrstvo za kulturo ne more biti zgolj tolmač zakona

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je 11. januarja letos sklical sestanek, na katerem so sodelovali Inšpektorat za kulturo in medije, Tržni inšpektorat in Služba za slovenski jezik na ministrstvu. Minister je opozoril, da je treba v zakonu brati tisto, kar ta v obrambo slovenščine omogoča, ne pa onemogoča. Ukrepati je treba na osnovi branja namere zakona, to je zaščita slovenskega jezika, zato je treba biti bolj strog pri zahtevah, kako se slovenski jezik uporablja. "Ne moremo se strinjati s tem, da je ministrstvo za kulturo zgolj tolmač zakona in ne stopi v obrambo slovenščine, temveč dopušča odprta vrata za prevlado in uveljavljanje praks, ki so nesprejemljive, čeprav doslednejši pristop v ničemer ne ogroža tistih deležnikov, ki v Sloveniji delujejo," je delal minister in izpostavil, da "nas strah pred morebitnim sodnim sporom ne sme ustaviti v poslanstvu, da slovenščino zaščitimo, saj svoj jezik ščitijo tudi vse druge države".

Na osnovi stališča ministrstva za kulturo so se sodelujoči dogovorili, da si bosta inšpektorata v prihodnje prizadevala, da v okviru obstoječe pravne podlage poskrbita za zaščito rabe slovenščine pri obravnavanih deležnikih in temu ustrezno zaostrita zahteve za izpolnjevanje pogojev, kakor to omogoča interpretativna širina Zakona o javni rabi slovenščine, četudi tvegamo sodno presojo. Na sestanku so se dotaknili tudi konkretnih problemov (Hotel InterContinental, slovenščina v e-napravah in avtomobilih, potrdila o covidu-19 in drugi). Ker pri tem prihaja do različnih mnenj med ministrstvom in inšpektoratoma, so se dogovorili, da ministrstvo zagotovi tako mnenje, ki ne bo dopuščalo dvoumnih interpretacij Zakona o javni rabi slovenščine, in nato v primeru nejasnosti pripravi predlog sprememb zakona.

Prijava zoper Apple

V Službi za slovenski jezik ves čas opozarjajo tudi na prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakona, ki določa: "Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo." Zakonodajalec je namreč tako v prvem kot tretjem odstavku 20. člena ZJRS posebej uporabil besede "javni" in "namenjene javni uporabi", v drugem odstavku pa ne, čeprav bi jih lahko. Zato to pomeni, da ta odstavek velja za vse in ne le za tiste elektronske komunikacijske in kontrolne naprave, ki so v javni uporabi. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je na problematiko znova opozorila v svoji osmi izjavi 14. februarja letos.

Državni zbor je 22. februarja na 95. izredni seji sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029. V njej je v poglavju Slovenski jezik in jezikovna politika zapisano: "Treba je sistematično skrbeti za prisotnost slovenščine v digitalnem okolju, tj. da se bo slovenščina enakovredno s tujimi jeziki uveljavila v različnih aplikacijah (vmesnikih v elektronskih napravah, na primer avtomobilih, telefonih), kot to določa drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine, enako velja za pretočne internetne storitve (prevode tujih filmov, oddaj)."

Tamara Javornik je z odločbo 15. marca letos zavrnila zahtevo Marka Bidovca za dostop do informacij javnega značaja - odločbe, s katero je bilo odločeno v zadevi Apple. V obrazložitvi je navedeno, da organ do dneva vložitve zahteve 16. februarja ni izdal odločbe. Tamara Javornik je Marku Bidovcu 22. marca sporočila, da za ukrepanje zoper podjetje Apple inšpekcijski postopek ne bo uveden.