Dvajset novih knjig z letnico izida 2023 napoveduje založba Litera.
Spletni katalog se začne s poezijo z novo pesniško zbirko Vinka Möderndorferja z naslovom Naprej, naprej. Zbirka prinaša, z nezgrešljivim avtorjevim socialnim čutom, "pesniške zgodbe o ljudeh, ki v današnjem času nimajo več svojega glasu".
Iz točke nič je naslov tretje pesniške zbirke Tonje Jelen. V njej je zaznati odmik od "stanj poslavljanja in bojev", na katere je opozarjala v prvih dveh zbirkah, gonilo novih pesmi je sobivanje.
Pesnica, prevajalka in literaturologinja Kristina Kočan se tokrat ne predstavlja z lastno poezijo, temveč je pripravila antologijo Maribor in pesnice. Kot je očitno tudi iz naslova, gre za izbor poezije slovenskih pesnic, "ki so tako ali drugače povezane" z mestom, od Anice Černej do Tonje Jelen.
Tri kratkoprozne knjige bodo izšle letos. Pesnik in esejist Uroš Zupan je napisal Črtice. Za njegovo prozo so zapisali, da je "prividno neresna, realistično fantastična, zabavna, ironična, satirična, skrajno smešna, takšna, ki je mehčalka ostrih robov, ki nam jih nastavlja življenje".
V kratkih zgodbah Gabriele Babnik Ouattara z naslovom Ljubeznivosti se avtorica temi rasizma in drugosti prepletata z odkrivanjem notranjega sveta junakinj, "ki so od vekomaj samozadostne".
Izšla bo tudi zbirka kratke proze Tatjane Plevnik z naslovom Vabe, o kateri so zapisali: "Avtorica zbirke goji fiksno idejo, da so zgodbe nasploh kakor vesolje, ki se napihuje vse hitreje, nevidna sila pa bo vendarle delovala na pospešeno naraščanje pisateljskih skupnosti".
Romeneskna bera bo obsežna, predstavitev začenjajo z Zdenkom Kodričem, ki je napisal roman z naslovom Ladja Maribor. Pravzaprav so nosile to ime tri ladje, pravi predstavitev, ena je plula po Dravi, druga po Jadranu in tretja po oceanih sveta. A to je seveda samo izhodišče.
Lenart Zajc nadaljuje zastavljeno zgodovinsko trilogijo o drugi svetovni vojni na naših tleh, katere prvi del je bil roman Odred. V drugem romanu, naslovljenem Pošasti, bo segel globlje, zanimajo ga odnosi med soborci, napoveduje založba.
Roman novinarke iz Sarajeva, ki živi v Sloveniji, Adriane Kuči, Noč, ko je preplavala reko, je "pretresljiva zgodba o tem, kako se tudi najmočnejše ženske lahko znajdejo v brezizhodnih partnerskih razmerjih".
Sekumady Condé v romanu z naslovom Ime nam je Jožef "s prepletom pristnih zgodovinskih pričevanj in literarnega polnjenje življenjskih vrzeli" piše o malo znanem poglavju iz zgodovine, o usodah afriških otrok, ki so jih v 19. stoletju odkupili iz suženjstva, jih pripeljali na naša tla in pokristjanili.
Janja Rakuš je z romanom Tri barve za eno smrt najbolj prepričala žirijo na natečaju za najboljši roman, ki ga je založba razpisala ob svoji dvajsetletnici. Šlo je za velikopotezni natečaj, bi lahko rekli, nagrada je bila vredna 12.000 evrov. Med prispelimi deli je žirija, ki so jo sestavljali Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane: Mirjam Dular: Hoja po oblakih, Ivan Vogrič: Iz strasti,
Franjo Frančič: Samota orgazmov pozabljenih smrti, Matjaž Virjent: Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih), nagradila pa roman Janje Rakuš. O njem so med drugim zapisali: Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom."
V romaneskni beri napovedujejo še Zapisano v telesu Mateje Polone Wallas, ki odpira teme, povezane z ženskim telesom, in "daje glas ženskam, ki so ujete v odnosih".
Miriam Iri je napisala Pošast v čipkah, gre za prvenec, ki se zdi postavljen v nekakšno postapokaliptično okolje ekološke krize, odnosi med družinskimi člani, ki so v ospredju romana, pa govorijo o aktualni in večni apokalipsi vrednot.
Laura Buzeti je mlada avtorica, stara komaj 23 let, zato sta tema in zgodba romana Varšava, prvič presenetljivi, govori namreč o vprašanju prevzemanja odgovornosti in kolektivne krivde za holokavst Judov.
Katja Pavli je napisala Spletke à la carte, knjigo napovedujejo kot kriminalko, kraj zločina pa je dunajski hotel.
V tem sklopu napovedujejo tudi knjigo Mojce Pišek z naslovom Globalni južnjaki, gre za knjigo potopisnih esejev, v katerih avtorica povezuje tri polja zanimanja, literaturo, družbenokritično misel in potopis (pretežno iz držav Latinske Amerike).
Zanimiv bo tudi prevodni blok. Tibor Hrs Pandur po Problemih povečevanja človeške energije nadaljuje projekt prevoda opusa Nikola Tesla. V Korespondenci z J. P. Morganom in J. P. Morganom jr. se izrazi dinamika boja med izumiteljevo vizijo in kapitalom.
Miklavž Komelj je prevedel pesnitev Vladimirja Majakovskega O tem. To je prvi slovenski prevod te leta 1923 objavljene pesnitve, v kateri je Majakovski zgodbo o konfliktu v ljubezenskem razmerju na kompleksen način povezal z uporom proti inerciji vsakdanjega življenja, ki se je polastila tudi Sovjetske zveze v času Nove ekonomske politike. V drugem delu knjige bo tudi krajši, a reprezentativen izbor pesmi Majakovskega.
Mateja Komel Snoj je prevedla kratek, premišljeno napisan roman Ivane Sajko Male smrti. V romanu spremljamo moškega na poti v Berlin, njegovo trganje vezi s preteklostjo, a tudi spoprijem z vlogo tujca v novem svetu.
Klemen Pisk je prevedel roman Krvni dolg, napisal ga je znani finski pisec kriminalk Arttu Tuominen. Ob napeti zgodbi obljubljajo tudi večdimenzionalne like in spodbudo za etični razmislek.
