Založba Goga tudi v letu 2024 pripravlja bogat prevodni in slovenski program, ki bosta osnova za letošnje festivalske dogodke, so sporočili iz založbe.
Nekatere književne serije bodo dobile nadaljevanje. Pripravljajo naslednjo v kriminalni seriji Dublinskega oddelka za umore Tane French z naslovom Podobnost, ki jo ponovno prevaja Maja Novak. Prav tako nadaljujejo serijo stripov o Cortu Malteseju legendarnega Huga Pratta, tokrat gre za prevod pustolovščine, ki se dogaja v Malaneziji in nosi naslov Balada o slanem morju. V letu 2023 so gostili bosansko-ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona in predstavljali njegov najnovejši roman Tole ni zate, ta pa ima še drugo polovico zgodbe, in sicer pripoved o njegovih starših in selitvi v Ameriko. Roman z naslovom Moji starši: uvod bo prevedla Irena Duša. Nadaljevanje bo dobil tudi znani islandski pisatelj Sjón, prevedli bodo njegovo drugo delo v zbirki CoDex 1962, ki se tokrat iz nenavadne ljubezenske zgodbe prelevi v kriminalno.
Kriminalke in klasiki
V sklopu evropskega projekta Mirror pripravljajo še dva prevoda, Vodo, pajkovo mrežo Nade Gašić in Primer Džem Vere Mutafčieve. Nada Gašić je uveljavljena hrvaška pisateljica, to je njen drugi prevod v slovenščino, Voda, pajkova mreža govori o katastrofalni poplavi v Zagrebu leta 1964 in je začinjena s kriminalnim žanrom. Primer Džem Vere Mutafčieve je zgodba otomanskega imperija, protagonist je sin sultana Mehmeda, Džem, ki se upre svojemu starejšemu bratu, ki je prevzel prestol po očetovi smrti, in v kraljestvo prinese razdor. Na kriminalke se osredotočajo tudi s prevodom Jurice Pavičić, hrvaškega pisatelja, pripravljajo prvo v seriji njegovih uspešnic, Rdeča voda.
Prevedli bodo tudi klasika sodobne ukrajinske književnosti Andreja Kurkova, ki v romanu Sive čebele spregovori o ukrajinski krizi z zanimive perspektive čebelarja. Izdali bodo tudi doslej neprevedeno novelo Thomasa Manna, Mario in čarodej, ki je bila sicer že predelana za slovenske gledališke odre, nimamo pa še knjižnega prevoda, ter bodočo klasiko afriške literature Tsitsi Dangarembga To uborno telo (v prevodu Andreja E. Skubica), nominirano za prestižno nagrado booker. Prevod bo tudi delo Mohameda Abdula Munema, sirijskega prebežnika v Sloveniji, pisatelja in založnika, čigar življenjsko zgodbo je med drugim opisal Andraž Rožman v svojem romanu Trije spomini. Kukavičji mladič je avtobiografski roman o Mohamedovi begunski poti iz Sirije v Slovenijo. S Slovenijo je povezan tudi Marko Pogačar, ki ga tokrat prevaja Dušan Šarotar. Pripravljajo njegovo potopisno knjigo Latinoamericana, ki preobraža potopisne razglednice in običajno polepšane prizore južnoameriških turističnih vedut v skorajda naturalistično krajino z ljudmi in dogodki, kakršne turisti le redko srečajo.
Tudi pesniške zbirke
V slovenskem programu bodo izdali tako naslove uveljavljenih kot tudi perspektivnih mladih avtorjev. Miha Mazzini pripravlja novo zbirko družbenokritičnih kratkih zgodb z znanstvenofantastičnimi elementi, Andrej Rozman Roza se bo tokrat predstavil s pesniško zbirko, ki bo vsebovala tudi njegove kritične in zabavne pridige. Pesniško zbirko pripravlja tudi uveljavljena in prevajana pesnica Lucija Stupica. Zbirka bo sestavljena iz pesmi v prozi, ki jih povezujeta zgodba skrivnostnega strica in simbol magnolije. Ivana Djilas se po esejih vrača z romanom, ki bo tako kot nagrajeni eseji avtobiografsko obarvan. Andraž Rožman se bo predstavil s publicističnim romanom o izbrisanih in Lucija Stepančič z novim romanom, ki se dogaja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, začinjen pa je seveda z dobro mero ironije in satire. Svojo fantazijsko sago o Edgarju Kaosu nadaljuje Julija Lukovnjak, to bo že tretji del obsežne epopeje o svetu Inkramatere.
Predstavljajo tudi za založbo dve novi imeni - Kazimirja Kolarja in Tino Perić
Kazimir Kolar, ki ga sicer poznamo po nominaciji za najboljšo zbirko kratkih zgodb, je napisal postmodernistični roman za sladokusce, prvenec pa bo izdala Tina Perić, ki se prav tako ukvarja z zgodbo izbrisanih. Med esejistiko in romanom se giblje roman Svetlane Slapšak Kje smo?, ki s prepletom zgodb in (tudi resničnih zgodovinskih) oseb popelje skozi zgodovino Ljubljane (v resnici pa zgodovino Evrope), vpelje še najrazličnejše premisleke o literaturi, zgodovini, antropologiji, mitologiji in simboliki.
Pisma in kolesarski vodnik
Esad Babačić in Goran Vojnović se bosta lotila precej pozabljene forme pisem. Dopisovanje bo časovno vezano na letošnji nastop slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu v Nemčiji in olimpijske igre ter bo izrazito športno obarvano, saj je šport nekaj, kar poleg literature najbolj veže ta dva avtorja, a v pismih ne bo šlo le za izmenjavo športnih impresij in ekspresij, temveč za dvogovor o življenju, prežetem in včasih kar prenasičenem s športom. Tadej Golob pa se tokrat ne vrača z novo kriminalko Tarasa Birse, temveč se odpravi s kolesom po Sloveniji. V času rehabilitacije po usodnem padcu je namreč pričel intenzivno kolesariti, vse prevožene ture pa je združil v kolesarski vodnik, ki vas popelje vse od Prekmurja do Istre. Kolesarski vodnik z naslovom Pikčasta Slovenija vsebuje 66 kolesarskih poti, v vsaki pa boste premagali najmanj tisoč metrov nadmorske višine, izid pričakujejo še to pomlad, so še sporočili iz založbe.
