Veste, Dnevnik Ane Frank ni zgolj knjiga. Je dokument zgodovine. Ogledalo nekega temnega časa. Ločnica med dobrim in zlim. Sporočilo, tudi poduk, če hočete, o upanju in svobodi. In predvsem zgodba, ki se nikoli ne sme ponoviti." Tako začne Tjaša Zorc Rupnik, pobudnica projekta Živa knjiga Dnevnik Ane Frank. Z javnim branjem odlomkov iz knjige po spletu bralce opozarja na to, da je nesprejemljivo, da tega dnevnika ni več v šolskem učnem načrtu.
Ana in Kitty
Štirinajstletna judovska deklica, ki se je s svojo družino skrivala na podstrešju upravne stavbe v Amsterdamu od junija 1942 do avgusta 1944, je svoje najbolj intimne misli zaupala Kitty, kakor je imenovala svoj dnevnik. Strah pred nacisti, ki so iskali skrite judovske družne, je Ana Frank ubesedila na nepozaben način. Njene izpovedi so še toliko bolj pretresljive, saj so družino Frank izdali in jo, potem ko so jo aretirali, poslali v koncentracijska taborišča. Ana Frank ni preživela.
Februarja 2018 je strokovni svet za splošno izobraževanje potrdil posodobljeni učni načrt za slovenščino na osnovnih šolah, ki ne določa več seznama besedil, med katerimi lahko učitelji izbirajo, s tem pa so izključili Dnevnik Ane Frank. "To je odlično literarno besedilo, ki s perspektive otroka predstavlja drugo svetovno vojno, v ospredju niso le Judi, ampak ljudje, ki imajo empatijo in si medsebojno pomagajo," je za spletni portal RTV Slovenija povedala raziskovalka Milena Mileva Blažić, ki deluje na oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Opozori, da je delo tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, ugotavlja pa še, da izposoja Dnevnika Ane Frank v slovenskih knjižnicah v zadnjih dobrih 25 letih stalno narašča. Leta 1995 je bilo nekaj več kot 400 izposoj, lani pa so jih našteli že več kot 3600, kar po njenem pomeni, da se priljubljenost tega kanonskega besedila med bralci veča. V zavodu za šolstvo pa po poročanju spletnega portala trdijo, da so izbirna besedila prepuščena strokovni avtonomiji učiteljev, ki naj bi obravnavali manj literarnih del in ta bolj poglobljeno. Po mnenju zavoda je Dnevnik Ane Frank še vedno pogosto obravnavano besedilo v osnovni šoli, učne vsebine o holokavstu pa učenci obravnavajo pri zgodovini in drugih družboslovnih predmetih.
Zgroženi borci
V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije so zgroženi nad izbrisom Dnevnika Ane Frank iz učnih programov slovenskih šol in najodločneje protestirajo proti temu dejanju. Kot so med drugim zapisali v sporočilu za javnost, je izbris tega svetovno znanega zgodovinskega dokumenta, ki opisuje delovanje in bistvo nacizma, tiho vračanje v mračno preteklost, na katero nas to delo opozarja. "To se ne sme zgoditi v času, ko odhajajo zadnje priče holokavsta in drugih grozot nacizma in ko se zgodovina vse bolj in bolj zanika in spreobrača. Mlade generacije bi morali prav zdaj še bolj seznanjati z vzroki za vzpon nacizma, nečlovečnostjo nacistične ideologije in vso zločinskostjo delovanja nacizma - tudi zato, ker se v sodobni slovenski in evropski družbi vse bolj razširjajo skrajno desničarske ideje, ki poudarjajo omejevanje človekovih svoboščin, nasilje in zatiranje, neenakost med ljudmi ali celo najhujše: večvrednost posameznih ljudi, narodov ali celo celotnih ras."
Civilna iniciativa je zaradi teh odločitev združila 73 posameznikov z različnih področij, ki so v lastni interpretaciji prebrali večino zapisov iz knjige. Posnetke so združili v celoto, tako imenovano Živo knjigo, ki je od 1. marca dosegljiva na youtube kanalu Slova na izi. "Vsem sodelujočim je skupno ogorčenje spričo umika knjige - in mnogih drugih, kot sta knjigi Pod svobodnim soncem in Solzice - iz učnega načrta pod pretvezo večje učiteljske avtonomije. Žalostna resnica dandanes je, da je pogosto edini stik naših otrok s knjigo prav v šoli, zategadelj je umanjkanje literature s humanističnim sporočilom in razsvetljenskimi vrednotami skorajda tako pomenljivo dejanje, kot bi knjige, čemur smo bili priča v polpretekli zgodovini, kar zažgali. Šolarji si zaslužijo spoznati se z literaturo, ki bo ne samo obogatila njihovo otroštvo, temveč v prvi vrsti vzgajala njihovega kritičnega duha, etično-moralne vrednote in empatijo," razloži Tjaša Zorc Rupnik in prida, so so bralci Žive knjige ob upanju in svobodi, ki je sporočilo knjige, dodali še svoje, to je: zmoremo.
Ustvarjalci Žive knjige
Borut Andrejaš, Jožica Avbelj, Alberto Avguštinčič, Iva Babič, Marko Bandelli, Miha Barborič, Milena Mileva Blažić, Sanja Brezočnik, Lea Čehovin, Ljubica Čehovin - Suna, Indira Dizdarevič, Iztok Gartner, Oriana Girotto, Uroš Grilc, Lara Jankovič, Jaša Jenull, Dare Kaurič, Dejan Koban, Karin Komljanec, Gregor Kos, Katjuša Kosovel, Nina Kosovel, Hermina Kovačič, Dominik Kozarič, Lev Kreft, Ana-Marija Krese, Roman Kukovič, Jernej Kuntner, Marjan Lah, Jerca Legan Cvikl, Gojmir Lešnjak (Gojc), Milena Matko, Miha Mazzini, Mojca Mavec, Zvezdana Mlakar, Jana Morelj, Jerica Mrzel, Matic Munc, Jani Möderndorfer, Matjaž Nemec, Irena Pan, Saša Pavček, Borut Petrovič Vernikov, Zoran Predin, Arjan Pregl, Klemen Ramovš, Vito Rožej, Merima Sarajlija, Primož Suhodolčan, Marjan Šarec, Anita Šefer, Ula Šegula, Eva Škofič Maurer, Darja Štravs Tisu, Taiji Tokuhisa, Violeta Tomič, Jerneja Trofenik Dimnik, Metka Trdin, Ivo Vajgl, Nina Valič, Polona Vetrih, Miki Vlahovič, Barbara Volčič, Renato Volker, Lenart Zajc, Simona Zorc Ramovš, Aleš Zorc, Ul Zorc Rupnik, Tjaša Zorc Rupnik, Dejan Židan, Aljoša Žorga, Robert Waltl
Pisatelj Primož Suhodolčan se je za sodelovanje pri projektu odločil najprej zato, ker Solzice niso več v učnem načrtu. "Pa tudi zato, ker je to knjiga moje mladosti in me je zaznamovala. Zgodovina je moja strast, naša učiteljica in skozi njo lahko vidim svet na drugačen način. Tretji razlog pa je, da se te stvari nikoli več ne smejo ponoviti." Eva Škofič Maurer, klovnesa in pisateljica, se je na povabilo z veseljem odzvala, in ko je ta dnevnik spet začela brati, ji je šlo kar na jok, prizna. Povezala se je z dekletom, ki je pisalo stvari, tipične za najstnike. "Po svetu je veliko najstnikov, ki trpijo. Ta občutja doživljam pri beguncih in covid bolnikih. Vsi ti ljudje pomenijo številke, če pa bi jih spoznali, bi lahko bili prijatelji. Zato so takšne knjige in dokumenti pomembni, da začutimo in da nam je mar," še pove.
Zaradi velikega odziva sodelujočih in javnosti so se v civilni iniciativi zavezali, da se prvencu v Živi knjigi kmalu pridružijo še številne druge knjige.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
