Če kmetujete, počnite to precizno in pametno

Osnovno gnojenje, ciljno dognojevanje, selektivno škropljenje s pesticidi, priprava na selektivno setev, ciljno vzorčenje in analiza prsti ... kmetovanje se je že zdavnaj poslovilo od opravil po občutku. Če se kje še ni, je zdaj zadnji čas, da se. Digitalizacija je že zarezala v kmetovanje, ki postaja vse bolj precizno, tudi pametno. A obstaja med njima pomembna razlika, pravi ustanovitelj in direktor podjetja Termodron Sergej Krajnc, ki se z ekipo in partnerstvi osredotoča predvsem na optimizacijo poslovanja kmetijskih gospodarstev. 

“V preciznem kmetijstvu uporabljamo najnovejše tehnologije, kot so droni, daljinsko zaznavanje s sateliti, senzorji s področja interneta stvari in pametna mehanizacija, GPS-sistemi za traktorje, robotske platforme, ... vse to z namenom, da naredimo natančno analizo na določenih področjih s posevki in da vidimo, kakšne so potrebe po gnojenju, škropljenju. Na tej osnovi nato izvedemo ciljno aplikacijo, vse s ciljem, da optimiziramo aplikacijo repromateriala, torej gnojil in škropiv,”

razlaga Sergej Krajnc in pojasnjuje, da je pravzaprav vse našteto iz preciznega kmetijstva vključeno tudi v pametno kmetijstvo, ki pa je nadgrajeno še z različnimi IT-sistemi, ki pridobljene podatke interpretirajo še na dodaten način in na njihovi podlagi je nato mogoče narediti napovedi za prihodnost. Predvsem napovedi prihodnjega dogajanja s posevki v smislu groženj bolezni, škodljivcev, tudi gospodarjenja ... 

Kajti informacije so danes ključnega značaja za dobro načrtovanje prihodnosti.

Že eden megatrendov, ki napovedujejo prihodnost kmetijstva je, da bo tehnologija prodrla v vsa področja družbenega življenja. Roboti, droni, pametno in precizno kmetijstvo so del tega.

Digitalizacija kmetijstva odpira nova obzorja 

Pomemben trend pa bo tudi preoblikovanje prehranskih sistemov; trajnost bo skupni imenovalec načina pridelave, distribucije, predelave hrane, spodbude bodo šle v smeri lokalnih prehranskih verig. Digitalizacija kmetijstva zatorej odpira nova obzorja, uporaba umetne inteligence, tehnologije veriženja blokov, digitalnih dvojčkov, torej virtualnih modelov znanih sistemov bo razkorak med tistimi, ki uporabljajo digitalno tehnologijo, in med tistimi, ki je ne, vse večji. 

Delavnice, srečanja, predstavitve, ki jih Termodron pripravlja in izvaja z roko v roki s sodelovalno platformo digitalnega inovacijskega stičišča DIH Agrifood, so tako dragocena popotnica na poti uvajanja v svet preciznega kmetovanja.

"Kmetovalcem, tudi odločevalcem predstavljamo, kaj to sploh je; da posameznik razume, kaj bo s tem dosegel, na primer nižje stroške, manjši vpliv na okolje, manjšo onesnaženost zemlje ...”

razlaga Miran Bunderla, vodja razvoja v DIH Agrifood. Tak pristop združuje kmetovalce, svetovalce, potrošnike, ki se srečujejo, izmenjujejo izkušnje, preizkušajo nove izdelke, sodelujejo v raziskavah, ... 

S finančno optimizacijo do večjega hektarskega donosa 

In kaj je za kmetovalce najbolj zanimivo, kaj jim prinaša največje koristi? Ciljno dognojevanje!

“Vpeljavo preciznega kmetovanja na kmetijah in v kmetijskih podjetjih smo začeli v letih 2017/2018. V prvi fazi smo začeli sodelovati in raziskovati, katere kmetijske prakse preciznega kmetijstva bodo pri nas uporabne. Po izvedenih raziskavah v okviru raziskovalnih projektov je bilo dognanja potrebno preizkusiti v praksi in videti, kaj je smiselno, kaj prinaša dodano vrednost, kaj je ne ...”

razlaga Sergej Krajnc in dodaja, da je najbolj preprosta stvar, ki jo je mogoče vpeljevati v kmetovanje, ciljno dognojevanje.

“To ni samo dognojevanje s stroji, ki zmorejo izklapljati sekcije, temveč smo najprej z uporabo dronov in kasneje satelitov naredili pregled posevka v različnih fazah rasti, videli smo razlike, to, čemur pravimo stresna območja. - ta del naj se poenostavi Stresi na posevku so lahko bili posledica različnih vzrokov; lahko je bilo to zaradi vremenskih vplivov, stanja teksture tal, založenost tal, napada škodljivcev, bolezni ... Na tej osnovi smo potem opravili terenski pregled na posameznih območjih, da smo videli, kaj so vzroki za stresno stanje, naredili smo analize, kakšna je dejanska potreba po dušiku v dognojevalni fazi in na tej osnovi pripravili ciljni gnojilni načrt. Tega smo uvozili v traktorske terminale, da so ti potem aplicirali gnojilo v skladu z dejansko potrebo. S tem smo zmanjšali porabo, tudi obremenitev na okolje, seveda pa se je s finančno optimizacijo izboljšal hektarski donos,”

pojasnjuje Sergej Krajnc. 

“Opazili smo velike razlike v založenosti tal, s posluževanjem teh pristopov pa je mogoče izboljšati gospodarnost in daljnoročno poslovanje kmetijskega gospodarstva,”

še pravi Krajnc. 

Niso pozabili na majhne kmete 

Termodron se je osredotočil na rešitve predvsem za manjše kmete, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota bodo kot prvi vzpostavili platformo, ki bo kmetom omogočala, da sami naročijo storitev za ciljno vzorčenje in pripravo ciljnih gnojilnih načrtov. Na voljo bo tudi dostop do platforme, kjer lahko kmetje to urejajo sami. 

Za izvedbo je potrebna mehanizacija, stroji, ki omogočajo upravljanje sekcij.

“Stroj mora biti toliko pameten, da podpira krmiljenje sekcij, da se te samodejno zapirajo in tako preprečujejo podvojen nanos repro materiala in nanos materiala izven meja,”

razlaga sogorovnik.

“Storitev, ki smo jo razvili skupaj s Termodronom, je namenjena predvsem majhnim kmetom, ki obdelujejo pet ali deset hektarjev in bi želeli imeti storitev preciznega gnojenja,”

pa pravi Miran Bunderla in dodaja, da za projektom stoji ekipa, ki celotno storitev izvede, napravi satelitske slike in vzorčenje, kmet pa na USB-ključku prejme recept za svoj pametni stroj. Tako enostavno in učinkovito je lahko precizno kmetovanje.  

Ni dovolj samo izklapljanje sekcij, ampak tudi variabilno krmiljenje sekcij, saj se ravno s tem doseže ciljni nanos na posameznem delu posevka.