Tina Recek
Kakor je vsak posameznik unikaten, je tudi hiša. Nekateri lastniki se še posebej potrudijo in ne poskrbijo samo za dih jemajočo notranjo opremo, ampak tudi za atraktiven zunanji videz hiše. Zasluge za to ima dekorativni fasadni sistem, drugače rečeno, kreativni zaključni sloj ali kreativna izvedba fasade.
Igra svetlobe in sence
Urban Prevorčnik iz podjetja Baumit razloži, da v tem primeru zaključnemu ometu dodamo unikatno strukturo in z njo posebne učinke. Unikatne kombinacije svetlobe in senc dajo fasadi tudi globino, ki je sicer pri običajnih fasadah nismo vajeni. Po njegovem pa je ideja za njih verjetno prišla z razmahom fasadnih sistemov s toplotno izolacijo in potrebo po bolj unikatnih in individualnih videzih fasad, ki so sicer zastopane v arhitekturi. Kreativne tehnike so namreč primerne tako za zgodovinske kot za sodobne stavbe. Naj gre za staro kmečko hišo ali sodobno moderno stavbo, s primerno kombinacijo tehnike in materialov lahko dosežemo želen videz.
Postopek vgradnje
Če se odločamo za sanacijo fasade in poleg dekorativnega videza želimo tudi večjo energetsko učinkovitost, Mitja Blatnik priporoča sledeč postopek izvedbe: preverimo kvaliteto obstoječe fasade. Glede na stanje se odločimo za ustrezno sanacijo, naj si bo to plesen, razpoke, slabo vezan omet ... Če je stanje zadovoljivo, je potrebna samo utrditev z ustreznim osnovnim premazom.
Nato fasado toplotno izoliramo. Če se odločamo za intenzivnejše odtenke, priporoča izolacijske plošče iz mineralne volne ali plošče iz konoplje. Za lepljenje in armiranje izolacijskih plošč uporabimo inovativne lepilne malte, ojačene s karbonskimi vlakni, v katere se vgradi armirana fasadna mrežica. Takšen sistem premošča vse ekstremne vremenske pojave, tudi neurje s točo. Na tako pripravljeno podlago lahko izvedemo dekorativni efekt, ki bo še dolgo pritegoval radovedne poglede.
Od grobih do gladkih
Danes so po besedah Primoža Hafnerja iz podjetja JUB praktično neomejene možnosti dekorativnih kombinacij, s katerimi lahko izrazimo svojo edinstvenost in izvirnost ter objektu damo pečat. Sicer pa se dekorativne tehnike najpogosteje uporabljajo za imitacijo različnih naravnih materialov. Za njih pa se po trditvah Mitje Blatnika iz podjetja Caparol, odločimo že pri projektiranju objekta, saj se le tako barvno in oblikovno približamo drugim detajlom na fasadi. Prav tako se lahko odločimo za dekorativne učinke kasneje, po izdelavi fasade. A ekonomsko je smiselna odločitev v fazi toplotne prenove fasade ali ob sanaciji dotrajane fasade.
Steklena zrna
Primož Hafner o bleščicah za fasado: “Bleščice za fasadne površine so steklena zrna z odsevno površino točno določene velikosti in mase. Najboljši odsevni efekt in trajnost ter enakomerno razporeditev po površini dosežemo, če ta zrna nanesemo z brizganjem na stisnjen zrak na še svežo površino zaključnega ometa oziroma v svež film fasadne barve. Ko se omet dokončno posuši in utrdi, zrna postanejo del zaključnega ometa. Pri nanosu je običajno, da se majhen odstotek zrn slabše oprime in že v začetnem obdobju odpade. Večina zrn pa ostane kvalitetno sprijeta s površino, in ker je steklene sestave, ne bledi in zagotavlja učinek lesketanja več desetletij.“
Številne prednosti
Prednost kreativnih tehnik je še precej. Med njimi je po trditvah Urbana Prevorčnika tudi ta, da lahko pri energetski prenovi objekta ohranimo originalen videz. Lep primer so stanovanjski bloki iz osemdesetih let z oblogo iz fasadne opeke, kjer je videz fasade treba ohraniti. Izdelava videza opeke s kreativnim zaključnim slojem je bistveno cenejša od ponovne pozidave z opeko. S tem postane toplotna prenova fasade dostopnejša tudi stanovalcem teh objektov, ki jih v urbanih naseljih ni malo.
Nekatere prednosti dekorativne tehnike omeni še Hafner. Po njegovih besedah zagotavljajo trajnost in obstojnost ter najboljšo zaščito površin pred vremenskimi vplivi. "Lahko rečemo, da dekorativne tehnike ohranjajo in celo izboljšujejo ključne funkcionalne lastnosti celotnega fasadnega sistema. Vsekakor pa sta vgradnja in tudi vzdrževanje teh površin precej enostavnejša in cenejša od vgradnje naravnih materialov, ki jih dekorativne tehnike na fasadi praviloma imitirajo.“
Zahtevnejša obnova
Zaključni sloji, ki jih uporabljamo za kreativne tehnike, so po Prevorčnikovih besedah glede funkcionalnosti in obstojnosti popolnoma enakovredni običajnim fasadnim zaključnim slojem. Debelejši nanosi celo bolje ščitijo fasado pred vremenskimi vplivi. Ob tem sogovornik opozori, da se pri nekaterih tehnikah, na primer pri imitacijah lesa, kamna ali opeke, se moramo zavedati, da je obnova fasadnega sistema zahtevnejša kot pri običajnih fasadah. Vendar samo, če želimo obnoviti fasado v prvotnem videzu. Če želimo fasado po določenem času zgolj prebarvati, pa je postopek enak kot pri drugih fasadnih sistemih.
Spomladi ali jeseni
Kdaj je pravi čas za izdelavo dekorativnega fasadnega sistema? Urban Prevorčnik odgovarja, da tudi glede primernega časa izvedbe veljajo enaka pravila kot za druge zaključne sloje. Čas vgradnje ni določen. Praviloma je to najbolje storiti spomladi in jeseni, ko temperature niso previsoke ali prenizke. Ni pa nujno, saj ni pomemben čas, ampak razmere. Če so temperature in druge razmere primerne, se lahko izdelave fasade lotimo tudi poleti ali pozimi. Za večino zaključnih slojev velja, da mora biti temperatura med vgrajevanjem in vezanjem nad 5 stopinj Celzija. Upoštevati pa moramo še druge škodljive vplive, kot so veter, padavine, sonce. Pred vsem tem je treba fasado zaščititi. Za to uporabljamo zaščitne fasadne mreže ali zavese. Kot rečeno, to ne velja le za kreativne fasadne sloje, ampak za vse zaključne.
