Poletja so vse bolj vroča in poletne temperature vsako leto podirajo rekorde. Moderna arhitektura z obilico steklenih površin na stavbah postavlja uporabnikom izzive pri senčenju in hlajenju. Prijetna bivalna temperatura je približno 22 °C. Poleti se ta, če ne poskrbimo za hlajenje, bistveno dvigne in lahko preseže tudi 30 °C. V poslovnih stavbah lahko vročina in topel zrak negativno vplivata na produktivnost zaposlenih. Potreba po hlajenju stavb je zato postala pomembnejša kot kadarkoli. Hlajenje prostorov je mogoče doseči na več načinov, s samo konstrukcijo stavbe in z vgradnjo sistemov za hlajenje. Pri konstrukciji so pomembni izolacija stavbe, vgradnja senčil, izkoristek naravne sence ob stavbi in naravno prezračevanje, medtem ko lahko prostore dodatno ohlajamo s prezračevalnim sistemom, s klimatsko napravo ali toplotno črpalko, pa tudi s sistemom za stropno hlajenje. V nadaljevanju preberite sedem nasvetov za učinkovito hlajenje doma.
Dobra toplotna izolacija zmanjša potrebe po hlajenju
Namen toplotne izolacije stavbe je, da zmanjša prehod toplote skozi konstrukcijske elemente stavbe, ki bivalne prostore ločujejo od okolice, saj je med želeno temperaturo v notranjosti zgradbe in temperaturo okolice vedno večja ali manjša razlika. Notranjo temperaturo lahko vzdržujemo le z dovajanjem oziroma odvajanjem toplote, kar pomeni, da pozimi bivalne prostore ogrevamo, poleti pa hladimo. Z izboljšanjem toplotnoizolacijskega ovoja lahko količino energije za ogrevanje oziroma hlajenje močno zmanjšamo, vendar je treba pri določanju debeline in vrste izolacije upoštevati tudi ekonomičnost, torej kakšen je pričakovan dolgoročni prihranek energije v primerjavi z investicijo v toplotno izolacijo. Še posebno je pomembno, da so vsi elementi izolacijskega ovoja med seboj usklajeni, saj ustrezna debelina toplotne izolacije na fasadi izgubi vrednost, če so okna slabše izolativnosti in še nepravilno vgrajena, podstrešje pa sploh ni toplotno izolirano.
Zunanja senčila ustavijo žarke
Velika okna, balkonska vrata in strešna okna so brez ustreznega senčenja precejšen vir toplote. Najcenejša in najbolj skromna glede funkcij so notranja senčila: notranje žaluzije in pliseji. Z njimi poskrbimo za senčenje in zasebnost stanovalcev, praviloma pa z njimi ne moremo zagotoviti popolne teme niti preprečiti pregrevanja prostorov zaradi sonca preko steklenih površin. Bolj učinkovita so zato zunanja senčila. Najbolj priljubljene so enostavne aluminijaste žaluzije na žičnih vodilih, ki v nasprotju z zunanjimi roletami omogočajo le delno zastiranje svetlobe. Horizontalno ležeče lamele poljubno nagibamo in dopuščamo oziroma preprečujemo pot soncu v prostor glede na njegov položaj na nebu. Proti jugu obrnjena okna lahko z žaluzijami pred soncem zaščitimo, ne da bi ovirali pogled skozi okno. Sonce je namreč visoko, horizontalno obrnjene lamele pa ustavijo žarke brez zastiranja pogleda. Ko se sonce popoldne upre v okno na zahodni strani, moramo lamele obrniti v ostri kot glede na okno, če želimo senčiti steklo, pri tem pa izgubimo pogled skozi okno.
Da nam ne bo treba odpirati oken
Za ugodno počutje v stanovanju moramo poleti poleg temperature zniževati tudi vlago v prostorih. Samo z naravnim zračenjem z odpiranjem oken je to težko doseči, kajti takoj ko poleti odpremo samo eno okno, se nam hitro začne izenačevati koncentracija vlage. Ker vlaga hitro potuje po vsej hiši, se ob odpiranju oken notranja vlažnost izenači z zunanjo. Če je notranja vlažnost večja od idealne, imamo občutek, da je v stanovanju zelo vroče. Učinkovitejše je zato prezračevanje s prezračevalnim sistemom, ki ohranja notranjo temperaturo prostora, obenem pa tudi filtrira zrak. V poletnih mesecih čez noč vpihujemo hladnejši zunanji zrak in s tem ohladimo prostor na prijetno bivalno temperaturo, čez dan pa skrbimo, da poletna vročina ne vstopa v prostor.
Klimatske naprave: pazimo, kam piha hladen zrak
Najpogosteje za hlajenje stanovanja ali hiše uporabljamo klimatske naprave. Razmeroma velike škatle so lahko moteče na pogled, obenem pa je konstantno pihanje neprimerno za zdravje, še posebno za ljudi, ki so občutljivi za prehlad. Hladno pihanje iz klimatske naprave povečuje tudi možnost nastanka bolečin v mišicah in sklepih. Primerno mesto za montažo klimatske naprave v stanovanjskih hišah z dvema etažama je v mansardi, saj je ohlajeni zrak težji od toplega in omogoča naravno cirkulacijo ter s tem enakomerno hlajenje celotne hiše. V stanovanju pa notranjo enoto namestimo tako, da ne bo motila stanovalcev oziroma da hladni zrak ne bo pihal direktno v njih. V času delovanja klimatske naprave v stanovanju imejmo odprta notranja vrata, s čimer bomo zagotovili enakomerno porazdelitev hladnega zraka po celotnem stanovanju.
Hlajenje je možno tudi s toplotno črpalko
Zgradbe je mogoče ohlajati tudi s toplotno črpalko. Najučinkovitejši in tudi najugodnejši ogrevalno-hladilni sistemi so reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda, ki zagotavljajo hlajenje na aktiven ali na pasiven način. Aktiven način hlajenja omogočajo reverzibilne toplotne črpalke, kjer pri hlajenju deluje kompresor črpalke. Pri toplotni črpalki zemlja/voda in toplotni črpalki voda/voda, kjer pri hlajenju delujejo samo primarne črpalke, pa govorimo o pasivnem hlajenju. Prenos hladu v prostore lahko izvedemo z dinamičnim hlajenjem s konvektorji ali z mirnim hlajenjem preko talne ali stenske cevne napeljave. Poleg tega toplotne črpalke v primerjavi s konvencionalnimi načini hlajenja prostorov omogočajo enakomerno hlajenje skozi ves dan, tako s konstantno temperaturo kot tudi z enakomerno ohlajenostjo vseh prostorov doma.
Stropno hlajenje izkorišča betonsko jedro
Zlasti v večjih poslovnih zgradbah, a tudi ponekod v hišah, je v uporabi tudi stropno hlajenje, posebno v kombinaciji z drugimi načini ploskovnega hlajenja. Običajni stropni sistem ogrevanja oziroma hlajenja je vgrajen neposredno na strop ali na sisteme s spuščenim stropom. Cevni sistemi, ki so integrirani v sobne površine, izkoriščajo betonsko jedro v gradbeni masi za izmenjavo toplotne energije. Voda za ogrevanje oziroma hlajenje se prenaša po vgrajenih cevovodih. Na ta način stropi v veliki meri prispevajo k hlajenju ali osnovnemu ogrevanju zgradbe. Stanovalce v prostoru s stropnim hlajenjem obdaja hlad, podobno kot v kleti, ob tem pa ne čutijo pihanja, kot je to v primeru klimatske naprave.
Naravna senca ob drevesih
Res je, da vsak od nas nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo in tudi za splošno razpoloženje. Pa vendar v poletni pripeki iščemo senco ne le za ljudi in živali, temveč tudi za rastline. Marsikdo zato ob novogradnji posadi kako drevo, ki bo sčasoma dajalo nekaj sence za posedanje na vrtu in zmanjšalo potrebo po mehanskem ohlajanju stavbe. Toda če želimo z drevesi zagotoviti senco, moramo določiti primeren položaj zanje in izbrati pravo vrsto. Zato je pred saditvijo nujno treba preveriti čas, v katerem bo drevo zraslo do optimalne velikosti. To lahko traja tudi celo desetletje. Med večjimi vrstami, primernimi za velike vrtove, so javor, lipa, hrast, oreh, tulipanovec, srednje velike vrste so okrasna češnja, cigarar, javor, robinija ali perzijska bukev, hitro pa rastejo denimo breza, topol in vrba.