Kako nam investicija poceni električno energijo?

Ne glede na to, da s sončno elektrarno prispevamo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in postanemo energetsko precej bolj neodvisni, se za drago naložbo zagotovo ne bomo odločili, če nam bo že vnaprej zagotavljala izgubo. Pred odločitvijo je treba poznati vse pasti, v katere se lahko zaradi neznanja ujamemo. Kot pravijo v Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV), lahko od kredibilnega ponudnika pričakujemo, da nam bo odkrito povedal, ko se nam zaradi neugodne lege ali kakšnih drugih vzrokov izračun ne bo izšel in torej naša naložba ne bo donosna. Če želimo izračunati donosnost svoje naložbe, moramo najprej vedeti, kakšno nazivno moč ima sončna elektrarna, ki jo nameravamo kupiti, in kakšna bo proizvodnja električne energije na kW inštalirane moči. Pri tem ni odveč opozorilo, da je proizvodnja odvisna od usmerjenosti in naklona modulov, kraja, kjer je elektrarna postavljena, morebitnih ovir, ki bi lahko metale senco na module, pravilnega projektiranja in izvedbe ter kakovosti vgrajenih materialov.

Energijo potrebujemo kot vodo in hrano

Sončna elektrarna je dolgoročna naložba, ki nam prinese številne koristi, pravi Primož Tručl iz ZSFV in podjetja Enerson. Po njegovih besedah so te koristi tako finančne kot praktične: "Energijo potrebujemo ljudje skoraj tako neizogibno kot hrano in vodo, brez nje ne znamo in ne moremo živeti. Živimo pa v času, ko vedno bolj prevladuje tista oblika energije, ki je najbolj vsestransko uporabna in najbolj univerzalna - in to je električna energija. Vse okrog nas in njihovo funkcioniranje je odvisno od zanesljive oskrbe z elektriko, v vedno večji meri pa se tudi hladimo in grejemo z elektriko, kar ni bilo od nekdaj. Toplotne črpalke, ogrevalni paneli, električne peči - vsi potrebujejo elektriko. Tudi mobilni bomo lahko ostali na daljši rok samo še s pomočjo elektrike, saj bodo vozila z motorji z notranjim izgorevanjem počasi izginila iz našega vsakdanjika. Elektriko lahko kupimo ali pa jo proizvedemo sami. Podobno kot zelenjavo, lahko jo kupimo ali pa pridelamo na vrtu. Vsi vemo, da je zelenjava mnogo cenejša, če jo vzgojimo sami, pa jo kljub temu večina kupuje. Zakaj ? Vzrok je v tem, da nimamo vsi pogojev za to (vrta, zemlje), vendar je še pomembneje, da se nam ne ljubi s tem ukvarjati, saj bi vsi lahko našli ali najeli kakšen košček zemlje in si tam sami kaj pridelali. Enako je z elektriko: nimamo vsi primernih streh za pridelavo sončne elektrike, večini pa se s tem ne ljubi ukvarjati, saj je z novo uredbo o samooskrbi, ki je začela veljati 1. maja letos, vsem omogočeno, da si proizvedejo lastno sončno elektriko preko tako imenovane skupnostne samooskrbe."

Mesečni strošek se zniža za 75 odstotkov

Za odgovor na vprašanje, kako nam investicija v sončno elektrarno lahko poceni elektriko, smo povprašali tudi ponudnike sončnih elektrarn. V Petrolu denimo je mag. Aleksander Salkič dejal, da nam lastni vir energije omogoča, da smo neodvisni od nihanja cen energentov na trgu ter od gospodarskih in političnih dogajanj, ki lahko vplivajo na dobavo energentov. "Morda se investicija v sončno elektrarno na prvi pogled zdi visoka, vendar v času njene predvidene življenjske dobe, ki znaša 30 let, prihranimo več deset tisoč evrov," ocenjuje Salkič in dodaja, da imeti svoj, obnovljivi vir energije, je neprecenljivo, česar se danes morda še ne zavedamo dovolj. Hkrati pa sogovornik opozori, da je vsekakor pri takšni investiciji pomembno, da zaupate ponudniku, ki vam bo zgradil vir električne energije za naslednjih trideset let.
V podjetju Gen-I poudarijo, da je sončna elektrarna za samooskrbo namenjena proizvodnji lastne, zelene električne energije, s katero pokrivamo lastno porabo oz. porabo v svojem gospodinjstvu. "Z domačo samooskrbno elektrarno si odjemalec elektriko pridela sam, s čimer se zavaruje pred spremembami cen dobave električne energije, omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki so vezane na porabo energije (kWh)," pojasni Matejka Ambrož iz podjetja Gen-I. Po njenih besedah povprečna slovenska družina letno porabi 4000 do 5000 kWh električne energije, kar pomeni 50 do 63 evrov mesečno: "Po izgradnji elektrarne se mesečni strošek zniža do 75 odstotkov. Na računih za elektriko ostajata stroška obračunske moči in prispevka OVE in SPTE, ki sta vezana na priključno moč priključka (kW) in mesečno znašata približno 15 evrov. Odjemalec ju mora plačevati - tudi če na odjemnem mestu ni porabe elektrike. Navedeni podatki dokazujejo, da si bodo s postavitvijo lastne sončne elektrarne večji porabniki oz. odjemalci električne energije lahko zagotovili večje prihranke pri stroških za elektriko." V podjetju Gen-I so prepričani, da poleg ekonomskih ugodnosti, ki jih odjemalec vidi že pri prvem mesečnem računu za elektriko po izgradnji elektrarne, s postavitvijo sončne elektrarne pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. "Sončna elektrarna v poletnih mesecih proizvaja več energije kot pozimi, zato se takrat beleži presežke električne energije, v obdobjih slabšega vremena pa primanjkljaj. Bistveno je ostati priklopljen na omrežje, saj samooskrbna elektrarna deluje po principu neto meritev, kar pomeni, da se presežki in primanjkljaji električne energije uravnavajo prek omrežja, ki deluje kot neke vrste shranjevalnik energije: v mesecih visoke osončenosti se viške energije oddaja v omrežje, v mesecih nizke osončenosti pa se električno energijo prejema iz omrežja," še pove Matejka Ambrož.

Investicija se povrne v osmih letih

V mariborskem podjetju Energija plus razložijo, da sistem samooskrbe, kamor spadajo tudi sončne elektrarne, ureja Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. "Uredba med drugim določa način obračunavanja porabljene energije tako, da je v okviru obračunskega obdobja enega leta treba plačevati samo še fiksne stroške električne energije, to je obračunska moč in prispevek SPTE in OVE. Ostale, variabilne postavke na računu, ki so vezane na količino električne energije, se v okviru obračunskega obdobja ne zaračunajo, temveč se ugotavljajo in zaračunajo šele ob koncu obračunskega obdobja. Če je bila v okviru obračunskega obdobja (koledarsko leto) poraba električne energije večja od proizvodnje v sončni elektrarni, je potrebno dobavitelju plačati samo razliko med proizvedeno in porabljeno električno energijo. Kadar pa je sončna elektrarna za samooskrbo dimenzionirana tako, da v okviru koledarskega leta s svojo proizvodnjo pokrije vso potrebno energijo, načeloma dokupi ob koncu obračunskega obdobja niso potrebni. Skratka, lastnik sistema za samooskrbo lahko prihrani ves letni strošek za električno energijo, ki ga je imel pred postavitvijo sistema. Skozi prihranke se investicija že danes povrne v obdobju osmih oziroma desetih let. Z rastjo cen električne energije in nižanjem cen sončnih elektrarn pa se bo investicija povrnila še v krajšem času. To pomeni, da si v življenjski dobi sončne elektrarne, kar je trideset let, lahko ustvarimo znatne prihranke pri stroških električne energije."