Tina Recek
Še preden pritisne zimski mraz, je treba začeti ogrevati stavbe. Ne glede na to, ali je vir ogrevanja kurilno olje, zemeljski plin, toplotna črpalka, IR-paneli, drva …, je najbrž želja vsakogar, da je poraba energije čim manjša, bivalno ugodje v hladnih mesecih pa čim višje. Kako to doseči? Boris Gojkošek iz podjetja Seltron pravi, da je za optimiziranje ogrevanja pogosto dovolj, če smo skrbni in natančni pri določenih sekundarnih vplivih, kot je denimo redno vzdrževanje ogrevalnega sistema, pravilna nastavitev urnikov ogrevanja, da ne ogrevamo prostorov po nepotrebnem, ko se v njih nihče ne zadržuje, hidravlično uravnoteženje radiatorjev - gre učinek, da tako bližnji kot bolj oddaljeni radiatorji enakomerno grejejo, imajo podobne hidravlične upore - oziroma pretokov pri talnem ogrevanju. "Ob zavedanju, da smo uredili vse te sekundarne dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost ogrevalnega sistema, bomo temperaturo brez slabe vesti nastavili za kakšno stopinjo višje," poudari strokovnjak.
Koristni nasveti za učinkovito ogrevanje
Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo, specializirane agencije za spodbujanje učinkovite rabe energije, svetuje za prijetno bivalno okolje, da v času kurilne sezone nastavimo termostat na temperaturo od 20 do 22 stopinj Celzija, v spalnici pa med 16 in 18 stopinjami Celzija. Vsaka stopinja nad 20 stopinj Celzija poveča porabo energije za okoli 6 odstotkov. Po njegovem mnenju je vgradnja sobnega termostata in termostatskih radiatorskih ventilov več kot upravičena. Z uporabo termostatskih ventilov na radiatorjih in dobro regulacijo ogrevanja lahko prihranimo tudi več kot 15 odstotkov energije. Kadar za nekaj dni zapustimo stanovanje, pa priporoča, da termostat nastavimo na okoli 15 stopinj Celzija. Poleg tega še naniza nekaj priporočil; prezračujmo do 5 minut z na stežaj odprtimi okni, da se zidovi ne podhladijo, saj bi za ponovno segrevanje porabili veliko več energije, kot bi je porabili le za dogrevanje. Ob tem dodaja, da učinkovitost radiatorjev povečamo tako, da za njimi namestimo odbojne plošče ali lističe aluminijaste folije, ki bodo odbijali toploto nazaj v prostor. Grelnih teles ne zaslanjajmo s pohištvom in zavesami, ker lahko s tem močno zmanjšamo oddajo toplote. Zavese naj segajo le do vrha ogreval. Če radiatorji niso dovolj topli in se v njih sliši pretakanje vode, to pomeni, da je treba iz njih izpustiti zrak. Kadar pozimi zračimo, predhodno zaprimo ventile na radiatorjih. Na ta način ne bomo po nepotrebnem izgubljali toplotne energije. S kratkim in temeljitim prezračevanjem lahko v primerjavi z ves čas odprtimi okni na nagib prihranimo približno 15 odstotkov energije za ogrevanje in pri tem zmanjšamo emisije CO2.
Več saj, slabši izkoristek
Med tako imenovane sekundarne dejavnike sodi že omenjeno redno vzdrževanje ogrevalne naprave in ravno z njim občutno izboljšamo učinkovitost ogrevalnega sistema. "Pri ogrevanju na olje obstaja primerjava, da oljna šoba po tem, ko preteče čez njo 3000 litrov kurilnega olja, velja za podobno iztrošeno kot avto po prevoženih 100.000 kilometrih in seveda nihče od nas ne bi servisiral svojega jeklenega konjička na tako dolge intervale. Tudi redno čiščenje kotla, bodisi oljnega bodisi na drva ali na pelete, je pomembno. Saje, ki se nabirajo na stenah kotla, delujejo kot izolator in vsak milimeter saj pomeni za okoli 2,5 odstotka slabši izkoristek kotla," še pravi Gojkošek in doda, da je pri ogrevanju na drva bistvena kakovost le-teh. Vlažnost drv, primernih za kurivo, naj ne bi presegala 15 do 20 odstotkov, če se želimo izogniti nevšečnostim, kot so zamašitev kotla, slabši izkoristek ipd.
Toplotna črpalka naj nenehno deluje
Se želite optimalno ogrevati s toplotno črpalko? Suzana Guček iz podjetja Kronoterm pojasni, da toplotna črpalka daje maksimalne izkoristke pri svojem delovanju le, če je nastavljena tako, da deluje neprestano in se ne izklaplja v nobenem delu dneva. Študije so pokazale, da je stalno vzdrževanje temperature v bivalnem prostoru varčnejše in zagotavlja višje udobje kot daljši izklop na primer ponoči. Prav tako takrat ne izkoristimo nižje cene električne energije, kar se pozna tudi na mesečni položnici. Ob vklopu ogrevanja moramo namreč vložiti več toplote v objekt za doseganje želene temperature, kot če bi pustili toplotno črpalko ves čas vklopljeno. Posledično to pomeni, da potrebujemo močnejšo toplotno črpalko. Pri novejših modelih velja, da če je toplotna črpalka ves čas vklopljena, deluje z nižjo močjo in bolj učinkovito, kar pomeni, da ima boljši izkoristek pri manjši moči, poleg tega porabi manj električne energije kot toplotne črpalke, ki delujejo v krajših časovnih intervalih s polno močjo. Za optimalno ugodje s toplotno črpalko sogovornica še priporoča, da nastavitev delovanja toplotne črpalke prepustimo strokovnjaku, sicer se lahko zgodi, da bo strošek električne energije višji, kot bi moral biti. Ob tem svetuje, da izberemo ogrevanje po vremensko vodeni krivulji namesto ogrevanja po konstantni ogrevalni krivulji. Kar pomeni, da se delovanje toplotne črpalke prilagaja zunanjim temperaturam glede na velikost hiše, izolacijo, okna …
Ne ohlajajo se hitro
Po besedah Nika Prekorška iz podjetja Tiping prezračevanje pri ogrevanju z IR-paneli nima tako velikega vpliva na bivalni prostor v smislu ohlajevanja tega prostora, kot je to pri klasičnem ogrevanju. Zaradi akumulacije toplote v predmetih, tleh, stenah … se posledično ti ne ohladijo tako hitro, kot če je prostor ogrevan s klasičnim ogrevanjem. Večina termostatov ima tudi že vgrajeno zaščito proti zmrzovanju, običajno na tri stopinje Celzija, tudi če termostat izklopite. Prostor, ogrevan z IR-paneli, prezračimo dva- do trikrat na dan po nekaj minut. Pri tem ni treba izklapljati panelov, saj imajo termostati običajno vgrajen način izklopa - odprto okno. To pomeni, da bo termostat sam izklopil panel, če bo zaznal nenadni padec temperature.
Vklopimo jeseni, izklopimo spomladi
"Ne le uporaba, tudi sam način ogrevanja z IR-paneli se bistveno razlikuje od drugih načinov ogrevanja. Predvsem je pomembno upoštevati dejstvo, da je najbolje IR-panele vklopiti v jeseni in jih izklopiti konec pomladi," razlaga Niko Prekorška iz podjetja Tiping. Sogovornik nadaljuje, da bo v tem primeru prostor ob pravilni uporabi IR-panelov optimalno ogrevan in poraba električne energije majhna. Toploto dovajamo sprotno za vzdrževanje želene temperature. Se pa drugo ali tretje leto poraba električne energije zniža, saj so prostori suhi in je dovajanje toplote manjše. Na vprašanje, kam namestiti IR-panele, da bo ogrevanje optimalno, Aleš Babič iz podjetja Ekosen odgovori, da je najbolje, če IR-panele montiramo na strop. To pa zato, ker so med stropom in tlemi najkrajše razdalje. Toplota se namreč lažje in hitreje odbija od segretih površin. Paneli na stropu tudi lažje zajamejo večji obseg prostora, ki ga je treba ogreti.
Temperaturo spreminjamo čim manj
Za prijetno temperaturo v prostoru Prekoršek svetuje, da v primeru ogrevanja z IR-paneli termostate nastavimo različno glede na režim ogrevanja posameznega prostora, a na način, da temperatura ne pade pod standardno vzdrževalno temperaturo. Ta pa je običajno tri do štiri stopinje Celzije pod dnevno oziroma bivalno temperaturo. Vsekakor pa padec temperature pod 16 ali celo pod 14 stopinj pomeni, da bomo morali za doseganje bivalne temperature dovesti veliko več energije, kot če temperatura ne bi padla tako nizko. To zahteva večjo porabo električne energije in nezadovoljstvo uporabnika. Aleš Babič opozori, naj čim manj spreminjamo temperaturo prostora: "Uporabljamo regulacijo, ki je prilagojena za IR-ogrevanje, in ne klasičnih termostatov, saj imajo slednji visoko histerezo, kjer je nihanje temperature tudi do dve stopinji Celzija, kar pa ni dobro za IR-ogrevanje, hkrati je poraba večja."
Brez hladnih sten
Priporočila glede nastavitev temperatur na termostatih, sobnih enotah ali radiatorskih termostatskih glavah pri denimo klasičnem radiatorskem ogrevanju so vedno nehvaležna, saj je osnovno vodilo pri ogrevanju zagotovitev udobja, dojemanje udobja pa je stvar vsakega posameznika, poudari Boris Gojkošek. "Obstajajo določene smernice, ki priporočajo znižan/nočni temperaturni nivo, ki naj bo za okoli dve do štiri stopinje Celzija nižji od višjega oziroma dnevnega. Čez dan v obdobju nekajurne odsotnosti ni priporočljivo dodatno zniževati temperaturnega nivoja. Če pa se odpravljate na zimske počitnice, izkoristite funkcijo 'počitnice', ki jo ima že večina sodobnih regulacij in terminsko nastavite za obdobje vaše odsotnosti rahlo nižji - a ne prenizek - temperaturni režim na okoli 12-16 stopinj Celzija. In še namig; nastavite termin za izklop programa 'počitnice' dan prej, kot se dejansko vrnete domov, da se tako izognete efektu 'hladnih sten'."
