Barbara Gavez Volčjak
Če se vam zdi, da je vaš dom treba prepleskati, je zdaj pravi čas za to. Idealna temperatura za pleskanje notranjih sten je od 15 do 25 °C, zračna vlaga pa okoli 40 do 70 %, pojasnjujejo strokovnjaki iz Heliosa. In kateri so tipični znaki, ali je stene treba le malo osvežiti ali konkretneje obdelati? Madeži, razpoke, odstopajoča barva, počrneli vogali, posebno na stropu, so estetske pomanjkljivosti, ki jih lahko hitro in učinkovito odpravimo tudi sami. Pri tem je dobro upoštevati nekaj namigov profesionalcev.
Strukturna stena zahteva več barve
Ste se v preteklosti navduševali nad tako imenovano strukturno steno, na kateri se ne vidijo prstni odtisi, a ste se je naveličali in bi znova radi gladko, pa ne veste, kako jo izravnati? “Neravnine, večje od 2 mm, lahko izravnavamo z izravnalno maso srednje granulacije (do 4 mm debeline) ali pa z grobo izravnalno maso (do 6 mm debeline),” pojasnjujejo v Heliosu. “Pri izravnavi z grobo izravnalno maso je potrebna še fina izravnava z izravnalno maso fine granulacije. Na tako izravnano steno nanašamo barvo z običajnimi valjčki, kvalitete poliamid. Če pustimo strukturo bavalita, bomo pri pleskanju porabili približno 1,5- do 2-krat več barve kot na gladkih površinah. Najprimernejši valjček za tako strukturo je fasadni valjček, ki ima daljše dlake in je podložen s peno za grobe površine.”
Priprava površin
Preden se lotimo pleskanja, je treba strop in stene ustrezno pripraviti, da se bo nova barva dobro prijela. Kjer barvni nanos poka in se stena lušči, se je morda pojavila vlaga ali pa podlaga pred pleskanjem ni bila dobro pripravljena, razlaga Cvetko Vegan, lastnik slikopleskarstva in fasaderstva iz Miklavža na Dravskem polju. "Če se na primer izravnalna masa oziroma kit pred pleskanjem ni do konca posušil, barva nima dobrega oprijema in začne odstopati. Luščiti se začne tudi, če je na stropu in steni že preveč nanosov. Ni pravila, kje se bodo najprej pojavile razpoke," pojasnjuje sogovornik. Pred vsakim drugim ali tretjim pleskanjem, odvisno od stanja sten, je zato staro barvo treba odstraniti. Mojstri za brušenje uporabljajo električno napravo, imenovano žirafa, s katero odstranijo čim več stare barve. "Zbrušeno steno premažemo z emulzijo, da izboljšamo oprijem, nato pa dvakrat prebarvamo z novo barvo," opisuje Vegan.
So v stanovanju kadilci?
Včasih so stene bolj dotrajane zaradi značilnosti gradnje ali zaradi življenjskega sloga stanovalcev. "Če se je v prostoru kadilo, je treba stene zbrusiti, premazati z emulzijo in prebarvati z antinikotinsko barvo na oljni ali vodni osnovi," pojasnjuje sogovornik. "S tem izoliramo nikotin, zaradi katerega stene porumenijo. Če bi pleskali z navadno barvo, bi rumeni madeži ostali vidni. Mastni madeži se izolirajo s hitro sušečo oljno barvo, čez katero lahko nanesemo navadno barvo. Kadar so na stenah madeži zaradi vlage ali plesni, se mora prostor najprej posušiti. Steno zbrusimo do zdravega ometa, zakitamo s termokitom in prebarvamo s termobarvo. Ta nanosa preprečita izmenjavo hladnega in toplega zraka, zato ne nastane toplotni most," razlaga postopek Vegan. Kadar je namreč stena zunaj mrzla, v prostoru pa kurimo, se lahko v vogalu naredi kondenz, ki sčasoma povzroči plesen. "Termokit in termobarva sta na otip vedno topla, zato kondenz ne nastaja in na steni ni plesni," dodaja sogovornik.
Če se barva lušči
Včasih se barva ne lušči, a je njen oprijem tako slab oziroma je iz takega materiala (apneni belež), da je zelo zmočljiva in bi se pri nanašanju novega sloja sproti prijemala valjčka, pa pojasnijo v Heliosu. "Takrat je barvo treba namočiti in v celoti postrgati. Ali to naredimo strojno ali ročno, je odvisno od velikosti površine in kakovosti starega premaza. Manjše kose filma, ki se luščijo, lahko mehansko odstranimo ročno z lopatico, brušenjem ali strojem za brušenje betona z diamantno glavo. Če je treba odstraniti celoten stari premaz, je strojno hitreje," svetujejo strokovnjaki. Po brušenju je dobro neravnine na steni sanirati in izenačiti vpojnost zidu, svetuje Zvonko Gradišnik iz podjetja Grama. Impregnacija se uporablja za okrepitev različnih substratov in za izenačitev absorpcije. "Hkrati povečuje oprijem premazov, tako da bo nova barva bolje in bolj enakomerno prekrila površino. S tem se zmanjša tudi količina barve, ki jo potrebujete," dodaja Gradišnik.
Prvi nanos, nato še drugi
Novo barvo običajno nanesemo v dveh slojih. Pred uporabo je treba barvo temeljito premešati in za prvi premaz po potrebi razredčiti. "Barvamo brez prekinitev, v smeri, kamor pada svetloba," svetuje Zvonko Gradišnik. Če začnemo pri steni z okni in se premikamo proč od virov svetlobe, namreč bolje vidimo napake na stropu, pojasni. Ko končamo barvanje, odpremo okna in pustimo, da se vsak sloj dobro posuši. Barva je v idealnih razmerah popolnoma suha in primerna za nanos drugega sloja v štirih do šestih urah, pravijo v Heliosu. Popolnoma utrjen pa je premaz po sedmih do desetih dneh, kar je pomembno predvsem za pralne zidne barve razreda 1, 2 ali 3, saj je šele po tem času premaz dovolj utrjen za mokro čiščenje.
