Oglasno sporočilo
Pojavljala so se najrazličnejša vprašanja glede pritokov plina v Evropo, cene na veleprodajnih trgih pa so strmo rasle. Leto pozneje je vse drugače.
Še več, strah je bil večinoma odveč. Kljub rusko-ukrajinskemu vojaškemu konfliktu je bila oskrba z zemeljskim plinom ves čas zanesljiva in je še vedno. Plinovodni sistem se je izkazal za zelo zanesljivega. Tudi cene zemeljskega plina na veleprodajnem trgu, ki so lani skokovito rasle, tudi do petkratnika cene z začetka leta, so danes na teh trgih bistveno nižje.
Skladišča plina so že polna
Skladišča plina se navadno polnijo v obdobju, ko ni porabe za ogrevanje. Čeprav bo to obdobje verjetno trajalo še nekaj časa, so skladišča plina skoraj že polna, zasedena so 94-odstotno. Letos so se napolnila prej, kot je to običajno.
Graf 1: Zasedenost skladišč plina skozi čas
Cene plina so se umirile
Cene zemeljskega plina na veleprodajnih trgih so se lani močno dvignile. Najvišje so bile pred začetkom ogrevalne sezone, avgusta. A ker se na končne odjemalce prenašajo postopoma, je obstajala utemeljena skrb, da bodo gospodinjski odjemalci v lanski ogrevalni sezoni prejeli zelo visoke račune za ogrevanje. Podražitvam seveda nismo mogli v celoti ubežati, so pa bile bistveno bolj zmerne, kot je kazalo dogajanje na nabavnih trgih.
Graf 2: Gibanje cen zemeljskega plina na veleprodajnem trgu v zadnjih dveh letih (nabavni trg)
Glede na to, da so se cene na veleprodajnih trgih umirile in so trenutno nižje kot lani, lahko odjemalci plina optimistično pričakujejo prihajajočo ogrevalno sezono.
Plinski sistem že pripravljen na biometan
V Evropi poteka intenziven razvoj oskrbe z obnovljivi plini. Tudi v Sloveniji je plinovodni sistem že pripravljen in prilagojen za distribucijo biometana, ki je obnovljiv vir energije. Pričakuje se, da bo v Sloveniji v letu 2024 v plinovodnem omrežju že prvi biometan. Pri tem ni potrebna nobena dodatna sprememba pri odjemalcih, saj plinski kotli in štedilniki lahko delujejo tudi na biometan.
Za hitrejše uvajanje obnovljivih plinov, kot je biometan, pa moramo v Sloveniji vzpostaviti trg nadomestnih plinov, vpeljati potrdila o izvoru teh plinov, deklaracije za proizvodne naprave in ustrezne spodbude za proizvodnjo obnovljivih plinov.
Plinski kotel še vedno najcenejša izbira
Energetska učinkovitost oziroma zmanjšanje porabe energije je najpomembnejši cilj na področju varovanja podnebja. Najčistejša energija je tista, ki je ne porabimo.
Kondenzacijski plinski kotli z dodatnim prenosnikom toplote zagotavljajo izkoristek toplote vodne pare v dimnih plinih. Posledično imajo dimni plini pri kondenzacijskem kotlu nižjo temperaturo, in sicer približno 40 °C.
Kondenzacijski kotli tako izkoriščajo tudi toploto, ki je v dimnih plinih v obliki vodne pare in se v običajnih kotlih izpusti skozi dimnik, ter jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji.
Plinski kotel je majhen in poceni.
Plinski kondenzacijski kotli na obnovljive vire energije
Vsi zdaj vgrajeni plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan tako ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcu. Danes pa so na trgu tudi že tako imenovani H2 ready kotli, ki so že pripravljeni na obratovanje z vodikom iz plinovodnega omrežja.
