Preveč ali premalo vlage ni v redu, biti je mora ravno prav

Tina Recek Tina Recek
15.02.2019 01:25

Za kakovostno bivanje mora biti v prostoru ravno prav toplo, ne preveč suho in ne preveč vlažno. V številkah to pomeni, da je temperatura zraka od 19 do 22 stopinj Celzija, površina sten vsaj 18 stopinj Celzija in od 45 do 65 odstotkov vlage.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

V vsakem domu bivalnega ugodja ni mogoče doseči iz različnih razlogov. V nekaterih domovih se spopadajo s čezmerno vlago, v drugih jo je premalo. Če je preveč odstotkov vlage pozimi, se lahko pojavi kondenzna vlaga. Kot pojasni Vladimir Bizjak, energetski svetovalec iz energetske mreže ENSVET, na njen nastanek vpliva več dejavnikov. Med njimi nesorazmerja med temperaturo zraka v prostoru in temperaturo površine sten. Pojavi pa se lahko tudi zaradi nezadostnega prezračevanja, ko relativna zračna vlažnost v prostorih hitro preseže 70 odstotkov ali celo 80. Vlago namreč izločamo ljudje z dihanjem, znojenjem, fizičnimi aktivnostmi. Prav tako nastane pri kuhanju, pomivanju posode, pranju in sušenju perila, pri umivanju, tuširanju in kopanju. Izločajo jo rastline z bujno rastjo in velikimi listi. Največ vlage je tako v kopalnici, kuhinji in dnevnem prostoru.

Odpiramo vsa okna in vrata

Povečana količina vlage negativno vpliva na stavbo in zdravje ljudi. Zaradi čezmerne vlage se pojavlja plesen na zidovih. Ta s svojimi negativnimi vplivi, predvsem na obolenja dihal, najbolj ogroža dojenčke, bolnike in starejše. Bizjak poudarja, da ni dovolj, če plesen odstranimo samo površinsko, ker vlaga ostane v zidu. Da smo pri odstranjevanju trdovratne nadloge temeljiti, moramo odstraniti vzrok nastanka plesni. Energetski svetovalec naniza nekaj nasvetov, kako to storimo. Kot prvi korak predlaga vzdrževanje razmerja med temperaturo zraka v prostoru in površino sten ter relativno vlažnostjo zraka. "Vse našteto dosežemo z ustreznim prezračevanjem. Vsaj trikrat na dan bi morali za dve do štiri minute odpreti vsa okna in vrata. Tako dosežemo hitro izmenjavo zraka in preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla 65 odstotkov. S tem odpravimo razmere za kondenzacijo vodne pare in nastanek plesni. Hladen zimski zrak je suh, zato imamo po dveh do štirih minutah prepiha notranjo vlago pri idealnih 50 odstotkih.“

Vlago izločamo ljudje z dihanjem, znojenjem, fizičnimi aktivnostmi. Prav tako nastane pri pranju in sušenju perila, pri umivanju, tuširanju in kopanju. Zaradi tega je največ vlage v kopalnici.
Shutterstock

Preveč vlage vodi v nastanek plesni

Če je vlage še vedno preveč, nevarnost nastanka plesni lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi in brezplačnimi ukrepi, ki vključujejo spremembo bivalnih navad. Med njimi sogovornik izpostavi denimo prezračevanje kopalnice z odpiranjem okna za nekaj minut po kopanju ali prhanju. Perilo sušimo na prostem oziroma v sušilnem stroju. Med kuhanjem naj bodo vrata kuhinje zaprta zaradi širjenja vlage v druge prostore. Po končanem pomivanju v pomivalnem stroju naj bodo vrata stroja čim dlje zaprta. Tako bo vodna para v stroju kondenzirala in stekla v odtok. Kuhinjska napa naj bo vključena ves čas kuhanja. Pohištvo naj bo od zunanjih sten odmaknjeno vsaj za 10 centimetrov, še bolje 15, prav tako naj bo vsaj za 5 do 10 centimetrov dvignjeno od tal.

Grelne mreže na zidu in stropu

Če stavba nima toplotnega ovoja, Bizjak svetuje, da si to investicijo omislimo. Prav tako predlaga, če tega ne moremo storiti zaradi nesoglasja stanovalcev, naj toplotno izoliramo zunanje stene z notranje strani. Če tudi to ni možno, se lahko odločimo za električne grelne mreže za ogrevanje površine zida in tudi stropa, kjer je plesen. To storimo tako, da grelne mreže vgradimo v cementno lepilo ali izravnalno maso in pobelimo. Zaradi čim manjše porabe elektrike temperaturo nastavljamo s termostatom na tako temperaturo, da se plesen ne pojavlja več.

Perila ne sušimo v stanovanju, ampak, če je le mogoče, na prostem ali v sušilnem stroju.
Shutterstock

V novogradnjah načeloma ni težav

Čezmerna vlaga se pojavlja v starejših stavbah, ki nimajo fasade toplotno izolirane, posebno ob menjavi oken. Nova okna namreč dobro tesnijo in tako v stanovanju ostane več vlage, še poudari energetski svetovalec. V primeru novogradenj pa Igor Petelin iz Gradbeništva Petelin pravi, da se načeloma ne bi smel pojavljati problem povišane zračne vlage, če je urejeno prisilno prezračevaje prostorov. V primerih, ko tega ni, je treba prostore prezračiti z odpiranjem oken na prepih.

Čezmerna vlaga se pojavlja v starejših stavbah, ki niso toplotno izolirane in imajo dotrajana okna.
Shutterstock

Izsušene ustnice, koža, utrujenost

Tegoba v domovih ni samo čezmerna vlaga, temveč tudi premalo vlage. Po besedah Bizjaka se prenizka vlažnost v zraku pojavlja predvsem pozimi, ko je zunanji zrak lahko kar do 35 stopinj Celzija hladnejši od notranje temperature. Ko prostor segrejemo, se njegova relativna vlažnost bistveno zmanjša in imamo v prostorih le 25 do 35 odstotkov vlage. Taka vlažnost je prenizka. Poleg tega je prenizka vlažnost odvisna tudi od ogrevalnega sistema in načina gradnje objekta. Denimo, v primeru lokalnega ogrevanja na drva je lahko nižja stopnja vlage v prostoru, kot če se ogrevamo na plin. Suh zrak negativno vpliva na zdravje in dihalne poti. Posledice suhega zraka so izsušene sluznice, ustnice, koža, povečanje infekcij in bolezni dihalnega sistema, napetost, utrujenost in pomanjkanje koncentracije. Presuh zrak je dražljiv in sili h kašlju. Posebno neprijeten in lahko tudi nevaren je za pljučne bolnike, dojenčke in majhne otroke.

Vlago v stanovanju izločajo tudi rastline z bujno rastjo in velikimi listi.
Shutterstock

Prekuhavanje vode z lupinami citrusov

Vplive suhega zraka učinkovito zmanjšamo z vzdrževanjem relativne zračne vlage med 45 in 65 odstotki. To lahko dosežemo s preprostimi in poceni ali dražjimi rešitvami. Energetski svetovalec pravi, da so pri tem ukrepi enostavno nasprotni kot pri preveliki vlažnosti zraka. V ta namen med drugim predlaga prekuhavanje vode z lupinami citrusov. V lonec nalijemo vodo in vanjo narežemo lupino pomaranč ali limon ter pustimo, da se kuha na zmernem ognju. Z izparevanjem bo zrak postal bolj vlažen, vonj citrusov pa bo blagodejno vplival na počutje. Prav tako zelene rastline, ki proizvajajo veliko kisika, prispevajo k odpravljanju težave. Odločimo se lahko tudi za nakup vlažilnikov zraka, ki vzpostavljajo primerno stopnjo vlažnosti z izhlapevanjem in s pomočjo tople ali hladne pare. Z vlažilniki se najhitreje dvigne relativna zračna vlaga. "Za doseganje udobne in zdrave zračne klime v bivalnih prostorih priporočam uravnavanje temperature in relativne vlažnosti. Relativno vlažnosti zraka spremljamo s higrometrom, temperaturo pa s termometrom, ki pokažeta, ali je treba vlago dodajati ali odstranjevati, ter pogosto in kratkotrajno (naravno) prezračevanje z odpiranjem oken," pravi Vladimir Bizjak in še doda, da z naravnim prezračevanjem vedno ne moremo zagotavljati kvalitetnega zraka. V tem primeru izberemo sicer nekaj dražjo, vendar kvalitetno rešitev prisilnega prezračevanja z vračanjem toplote.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta