Ljudje preživimo 90 odstotkov časa za štirimi stenami, zato je pomembno, da so prostori zdravi in prijetni za bivanje. Vseevropska raziskava Barometer zdravega doma je razkrila, da je poleg primerne notranje temperature, zračne vlage, svežega zraka in dobrega spanca dnevna svetloba za Evropejce eno ključnih meril za zdravo bivanje.
Sončna svetloba ustvari prijetni ambient
O tem, kako pomembna za kakovost bivanja je naravna svetloba, arhitekt razmišlja tako: "Vsak od nas nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo in tudi za splošno razpoloženje ... Če smo dalj časa brez naravne svetlobe, se to pozna na telesu in na duševnosti. Tako kot vsa živa bitja tudi mi potrebujemo stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih. Pozimi so vpadni koti sonca manjši, zato svetloba v prostor seže globlje kot poleti. Vse to je treba upoštevati tudi v arhitekturi." Gabrijelčič opaža, da se tudi vedno več arhitektov zaveda pomena naravne svetlobe v bivalnem okolju: "Okenske odprtine na zgradbah so povezava med notranjim in zunanjim svetom. In ljudje smo še vedno bitja zunanjosti, ne glede na nekaj sto let civilizacije, ki nam je omogočila ali nas celo prisilila, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih. V življenju marsikaj počnemo v skladu s tem, kakšna svetloba je zunaj. Pri kakovostno zasnovanih stanovanjskih zgradbah je to upoštevano. Drugače je pri instantni gradnji, kakršni smo bili priča v letih gradbene hiperprodukcije, ko je nekaj veljalo le število kvadratnih metrov."
Več svetlobe, več energije
Ljudje imamo po izsledkih raziskave Barometer zdravega doma do 50 odstotkov več energije, če je prostor dobro osvetljen. Dojemanje svetlobe je povezano z občutki, s katerimi si ustvarimo podobo prostora. Okenska odprtina namreč ni samo vir svetlobe, daje nam orientacijo v prostoru, omogoča zaznavanje sprememb dneva in komunikacijo z zunanjim okoljem. Zato sta položaj okenskih odprtin in način osvetlitve ključna, da bo prostor deloval prijetno, kar pomeni, da se bomo v njem dobro počutili.
Manjši računi
Veliko dnevne svetlobe občutno zniža stroške energije za objekt. Ker je povsem dovolj svetlo, stanovalci ne uporabljajo toliko umetne svetlobe ter tako prihranijo nekaj elektrike. Veliko sončne svetlobe pa pozimi do določene mere tudi ogreva prostore, zato lahko grelne naprave delajo z manjšo močjo.
Kje v prostoru potrebujemo svetlobo
Za osvetlitev stanovanjskih bivalnih prostorov po predpisih velja, da znaša minimalna površina oken 20 odstotkov tlorisne površine prostora. Za sobo velikosti 10 kvadratnih metrov bi to pomenilo dva kvadratna metra oken, skupaj z okvirjem. Pri tem se odšteje površina oken od tal do višine pol metra. Razumljivo, saj na osvetlitev in vpad svetlobe v globino vpliva zgornji rob okna in ne spodnji. Slednji vpliva na razgled, pravijo pri podjetju AJM.
Senčila, ki prepuščajo sončno svetlobo
S sodobnim načinom razmišljanja, kjer je naravna svetloba v bivalnih prostorih postala zelo pomemben dejavnik, se spreminja tudi odnos in pričakovanje do okenskih senčil. Čas robustnih rolet in težkih zaves na oknih je stvar preteklosti, pravijo arhitekti. Tega se zavedajo tudi proizvajalci stavbnega pohištva oziroma ponudniki senčil. Po besedah Katje Ličen Pajenk iz podjetja Velux se zato za senčila uporabljajo umetni materiali, ki pa morajo biti do okolja in uporabnikov prijazni.