Spoznanje z Agre: zadnji čas za nove generacije kmetov!

"Danes, ko odpiramo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, smo upravičeno ponosni na 1850 razstavljavcev, ki prihajajo iz 32 držav in ponujajo najnovejše dosežke," je ob slavnostnem odprtju 57. sejma Agra v Gornji Radgoni dejal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. "Ponosni smo na več kot 400 podjetij in posameznikov, ki so na mednarodnih ocenjevanjih pod okriljem sejma dokazali kakovost preko 1400 mesnih in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, vin, medu in kmetijske mehanizacije; ponosni na 70.000 slovenskih kmetij, ki kljub vedno težjim pogojem za kmetovanje vztrajajo v kmetijski dejavnosti in iščejo možnosti in priložnosti za razvoj," je povedal prvi mož Pomurskega sejma. In zagotovo je bil ob zaključku šestdnevnega dogodka ponosen tudi na izjemen sejemski obisk, ki je vnovič potrdil, da se Agri ni treba bati za prihodnost.

Čas, da gredo mladi v akcijo

Slavnostni nagovor je letos pripadel predsedniku slovenske vlade Marjanu Šarcu. "Sedeminpetdeset let tradicije ni malo, 57 let je tudi številka, ki označuje povprečno starost slovenskega kmeta. In to slednje je skrb vzbujajoč podatek, zato ni naključje, da so sejmu dali ime Sejem nove generacije. Kajti če nova generacija ne bo ob pravem času prevzemala kmetij, ko je še volja, ko je še energija, potem se slovenskim kmetijam ne bo dobro pisalo," je bil zaskrbljen slovenski premier. Dodal je, da so sicer vsi problemi rešljivi, a ne čez noč, "v prihodnje se bo treba usmeriti v nove izzive, v digitalizacijo, v posodobitev slovenskih kmetij in v poenostavitev delovnih procesov".

Obvezno z novo tehnologijo

Agro je obiskal tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan in je prav tako ocenil, da bi morali še bolj pogosto govoriti o spodbudah za mlade, zlasti za tiste, ki želijo biti dejavni pri proizvodnji hrane in v kmetijstvu nasploh. "Govoriti bi morali o novih tehnologijah, ki omogočajo ohranjanje okolja in krajine za dobro Slovenije, njene družbe in kmetov. Zato moramo ob posodabljanju skupne kmetijske politike razmišljati o novih orodjih, sodobnih tehnologijah in digitalizaciji, ki bo omogočala mladim ljudem, da se vključijo v kmetijstvo."

Izognitev konfliktom in dvig ugleda

"Ključno je razumevanje, kakšne so potrebe slovenskih pridelovalcev hrane in porabnikov hrane ter na drugi strani soupravljavcev podeželskega prostora - kmetov in drugih uporabnikov podeželja," pa je razmišljala dr. Aleksandra Pivec, ki je tokrat na sejmu v vlogi kmetijske ministrice prvič nagovorila zbrane. "Žal smo v zadnjem času prepogosto priča nerazumevanju in posledično nespoštovanja potreb drug drugega. Prepogosto smo priča konfliktu med mestom in podeželjem. In ena naporih osrednjih nalog je dvig ugleda kmetijstva in slovenskega kmeta ter zagotovitev pogojev za njegov nadaljnji obstoj in razvoj," je bila odločna ministrica.

Od preciznega k pametnemu kmetijstvu

Posvet s tem naslovom sta organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Katedra za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Na njem so predstavili sodobne tehnologije, ki jih v Sloveniji že uporabljamo, na primer letalnike in robote, pa tudi tiste, ki naj bi jih kmalu. Po besedah dr. Mirana Lakote z omenjene katedre orodja, ki so jih predstavili, dokazano prihranijo stroške in hitreje odkrivajo na primer bolezni in škodljivce.
Danes uporabljamo naprave za uravnavanje gibanja stroja, v državi imamo okoli 30 traktorjev, ki uporabljajo sistem za uravnavanje, najdlje so razviti molzni roboti, pri trajnih nasadih razvijamo sisteme avtonomne navigacije robotov, ki bodo škropili brez človeške posadke. Uvedba sodobnih tehnologij je primerna tudi za male kmete.