Letna inflacija energentov je avgusta v Sloveniji dosegla 36,6 odstotkov, kar je 14,7 odstotne točke več kot na začetku leta. Po podatkih raziskave Barometer zdravih domov, ki jo je izvedla skupina Velux, pa vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah. Ker zima neusmiljeno trka na vrata, je dobro, da razmislimo, kako zmanjšati toplotne izgube v svojem domu, optimizirati mesečne izdatke in hkrati izboljšati počutje.
Zmanjšanje toplotne izgube za skoraj 50 odstotkov
Ko govorimo o izolaciji, večina ljudi najprej pomisli na izolacijo sten, čeprav veliko toplote, tudi do 30 odstotkov, uide skozi steklene površine. Če so recimo okna stara več kot 20 let, lahko z novimi okni te toplotne izgube skoraj prepolovimo ter odpravimo vlago in plesen. Pri vgradnji novih vrat in novih strešnih oken je treba biti izjemno pozoren tudi na izolacijo okoli njih, saj se tako izognemo toplotnim mostovom, torej pojavu, ko topel zrak brez ovire uhaja iz stavbe skozi špranje in odprtine med oknom in špaleto. Še več, meritve na vzorčnem podstrešju so pokazale tudi, da lahko zamenjava dveh obstoječih strešnih oken zmanjša potrebno energijo za ogrevanje do 11 odstotkov.
Ni pomembna samo U-vrednost, temveč tudi energetska bilanca
Vrednost U je koeficient prehoda toplote okna in kaže, koliko energije se izgubi v časovni enoti na okensko površino. Nižja je ta številka, boljša je izolacija. Kot poudarja Neža Močnik, arhitektka pri podjetju Velux Slovenija, pa je dolgoročno vsekakor stroškovno učinkovitejše, če se osredotočimo na pozitivno energetsko bilanco. Ta se izračuna tako, da se določi količina sončne energije, ki je uporabna v enem letu, in odšteje skupna toplotna izguba skozi okno. Če želimo doseči pozitivno energetsko bilanco, mora biti sončni dobitek večji kot izguba energije skozi okno. Tako je pomembno, da v veliki izolacijski dirki ne izgubimo ogrevalne moči, ki bi jo sicer povsem brezplačno pridobili s pritokom sončne svetlobe.
Notranja klima vpliva na zdravje in zadovoljstvo
Zdaj je že dokazano, da notranja klima ne vpliva le na naše zdravje, temveč tudi na naše zadovoljstvo z življenjem. Naravna svetloba namreč lahko izboljša naše razpoloženje, nam pomaga, da se počutimo zbrane in polne energije, kar je zelo koristno pri delu od doma, učenju ali preprosto počitku. Študije kažejo, da dnevna svetloba celo poveča učne sposobnosti otrok do 15 odstotkov. Po drugi strani dihanje svežega zraka v prostoru poviša raven kisika v možganih, kar posledično zviša raven serotonina. Tako je izjemno pomembno, da poleg skrbi za nižje stroške ogrevanja skrbimo tudi za svoje počutje, za dovolj dnevne svetlobe v prostoru, primerno senčenje in redno prezračevanje. Na to moramo biti pozorni predvsem v zimskem času.
