Tako lahko s toplotno črpalko obvladujete stroške energije tudi v novi shemi obračuna omrežnine

Uporabljate za ogrevanje svoje nepremičnine toplotno črpalo ali razmišljate o njenem nakupu pa vas skrbi nov način obračunavanja omrežnine? Skrb je odveč, saj je prav z načinom uporabe toplotne črpalke mogoče v veliki meri vplivati tudi na omrežnino in s tem na končni račun za električno energijo. Skrivnost? Predvsem dejstvo, da zmore toplotna črpalka velik del energije za ogrevanje ali hlajenje pridobivati iz okolja.

Po zadnjih spremembah je začetek uporabe novega obračunavanja omrežnine s 1. julija prestavljen za tri mesece na 1. oktober, metodologija in tarifne postavke pa za vse uporabniške skupine ostajajo nespremenjene. Ker se tudi za uporabnike toplotnih črpalk ne spreminja nič, je dobro vedeti, kako toplotno črpalko kar najbolje uporabljati na način, da stroški električne energije tudi z obračunom omrežnine po novem ne bodo višji kot doslej.

Dr. Dean Besednjak, pomočnik direktorja podjetja Kronoterm, je jasen: “Ko govorimo o obračunu omrežnine in več tarifnih območjih tekom dneva, je treba vedeti, da toplotna črpalka pretežni del toplote črpa iz okolja, bodisi iz zraka bodisi iz zemlje ali podtalne vode, in na ta račun pridobi večino toplote za ogrevanje iz obnovljivih virov.” In postreže še s simulacijami, ki jih je opravil Borzen skupaj z nekaterimi uporabniki in kažejo na to, da tarifni sistem ne bo bistveno vplival na končne račune odjemalcev električne energije, ki so tudi uporabniki toplotnih črpalk.

A ob omenjenem dejstvu, da toplotna črpalka črpa večino energije iz okolja, ta iz omrežja pridobi le približno tri kilovate električne energije. Obremenitev, ki jo za omrežje predstavlja toplotna črpalka, je primerljiva s tem, če bi imeli sočasno priključeno pečico in likalnik.

Energija le za prečrpavanje toplote

Je pa tukaj še posebej pomembno dejstvo, da sta priključna moč in izhodna toplotna moč pečice približno enaki, to pomeni razmerje 1:1. “Pri toplotni črpalki pa je tako, da mi s toplotno črpalko prečrpavamo toploto z nižjega na višji temperaturni nivo. Pri tem porabljamo le energijo za prečrpavanje,” razlaga prof. dr. Alojz Poredoš, znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in tudi predsednik Slovenskega združenja za energetiko.

Praksa potrjuje, da za to, da prečrpamo deset kilovatov toplotne moči s temperature okolice na temperaturo, ki jo potrebuje ogrevalni sistem, potrebujemo dva do tri ali največ štiri kilovate električne moči. “To je tako imenovano grelno število, ki ga poznamo kot SCOP.  Toplotna črpalka je v tem pogledu izjemno učinkovita, ker z eno enoto električne energije pridelamo tri, štiri ali pet enot toplote,” pojasnjuje prof. dr. Alojz Poredoš. Nova Kronotermova geotermalna toplotna črpalka ETERA ima SCOP 8,48, kar je največ v svoji kategoriji, in sodi med najučinkovitejše v Evropi.

Kar bo po novem obračunu omrežnine nujno upoštevati, da bi se izognili višjim zneskom na računih za električno energijo, je sočasnost uporabe predvsem večjih porabnikov energije. “Paziti moramo, da te aparate, če je le mogoče, uporabljamo v časovnih blokih, ko je nižja tarifa,” pravi prof. dr. Poredoš. Najvišja tarifa omrežnine bo tedaj, ko se pričakujejo največje obremenitve elektroenergetskega sistema, se je pa s sodobnimi aparati časovnim blokom z visokimi cenami vsekakor mogoče izogniti. Pri povprečnih gospodinjskih uporabnikih bi lahko bil strošek omrežnine celo nekoliko nižji, meni sogovornik.

Toplotno črpalko lahko nastavite tako, da bo porabila kar najmanj energije

Tudi dr. Dean Besednjak je prepričan, da se za vse obstoječe uporabnike toplotnih črpalk tudi z novim načinom obračunavanja omrežnine ne bo veliko spremenilo: “Toplotna črpalka najbolj optimalno deluje takrat, ko samo nadomešča toplotne izgube v okolico. Zato je optimalno, da toplotna črpalka deluje ves čas, to še posebej velja za toplotne črpalke s spremenljivo močjo, ki se prilagajajo toplotnim izgubam objekta.”

Strokovnjak torej svetuje, naj toplotna črpalka deluje 24 ur na dan, ni je treba izklapljati, predvsem zato ne, da po nepotrebnem ne ohlajamo stavbe. Če toplotno črpalko izklapljamo, mora ta namreč nadomestiti vso izgubljeno energijo v nočnem času, zato bo po zagonu delovala z največjo močjo, ta poraba energije pa bo nastala v jutranjem času, ko se začne visoka tarifa omrežnine. “Če pa toplotna črpalka deluje 24 ur, teh visokih odklonov ne bo. In to je še ena prednost uporabe toplotne črpalke,” pravi dr. Besednjak.

Če toplotno črpalko že uporabljate, vam torej ni treba skrbeti glede novega načina obračuna omrežnine. Če o njenem nakupu šele razmišljate, pa se odločite za toplotno črpalko s tako imenovano funkcijo SG ready, kar omogoča operaterju električnega omrežja, da upravlja toplotno črpalko na daljavo in jo po potrebi lahko vklopi ali izklopi. Vse Kronotermove toplotne črpalke so SG ready. “V okviru pilotnega projekta Aktivni odjemalec je Kronoterm kot proizvajalec toplotnih črpalk testiral, kaj za električno omrežje pomeni vklapljanje oziroma izklapljanje velikega števila toplotnih črpalk,” pravi dr. Dean Besednjak in dodaja, da upravljavec prenosnega in distribucijskega omrežja razmišlja o določenih ugodnostih, torej o prednostih za uporabnika, ki bo imel možnost vklapljanje oziroma izklapljanje toplotne črpalke v omrežje. Tudi zato se je dobro odločiti za toplotno črpalko s funkcijo SG ready.