Sanja Verovnik
Ukrepi zaradi koronavirusa so mnoge prisilili, da so delo opravljali kar iz domačega okolja. In tisti, ki poprej niso imeli domače pisarne, so zagotovo pomislili na ureditev kotička, v katerem bi lahko nemoteno delali. Tisti, ki nimajo dovolj velikega stanovanja, da bi domači pisarni namenili celo sobo, so se seveda znašli pred dilemo, kje v njem najti prostor za mizo, stol, morda omaro ali celo počivalnik. Brez dvoma umeščanje pisarne v bivalni prostor zahteva domišljen načrt. Oziroma zasnovo prostora, ki omogoča mirno delo. Tistim, ki so v neposredni bližini, pa nemoteno opravljanje drugih dejavnosti. Kako izbrati prostor in kaj v kotiček, kamor ste sklenili umestiti pisarno, sodi in kaj ne?
Svetloba vpliva na produktivnost
Pri urejanju domače pisarne upoštevajte naravno svetlobo, saj ta vpliva na biološko uro in z njo na produktivnost; slaba razsvetljava utrudi oči, kar vodi do nadaljnjih težav, kot so glavoboli in očesne bolezni. V raziskavi so ugotovili, da svetloba pozitivno vpliva na splošno počutje, zato priporočajo, da mizo postavite ob oknu. In ni toliko pomembno, kako jo obrnete, da le dobite vir naravne svetlobe.
Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux pojasni, da je optimalna zasnova naravne osvetlitve odvisna od velikosti in razporeditve oken, njihovega naklona, geometrije prostora ter od barve in teksture površin v prostoru. Pri načrtovanju primerne osvetlitve si zato lahko pomagamo s količnikom dnevne svetlobe, ki pomeni razmerje med osvetljenostjo na točki v prostoru in osvetljenostjo vodoravne nesenčene zunanje ravnine. Izražen je v odstotkih in običajno računan na višini 85 centimetrov od tal, ki velja za najbolj običajno delovno ravnino, izmerjen pa je v oblačnem vremenu, ko je osvetlitev približno 5000 luksov, saj je takrat porazdelitev svetlobe veliko bolj enakomerna. Povedano drugače, če je osvetlitev zunaj 5000 luksov, v prostoru pa 200 luksov, je količnik dnevne svetlobe štiri odstotke.
Če je povprečni količnik manjši od dveh odstotkov, prostor zaznavamo kot premalo osvetljen. Pri oknu, katerega površina ustreza pravilniku (skupaj z okvirjem 20 odstotkov površine tlorisa), bo dveodstotni količnik že dva metra in pol od okna, pri oknu s površino 90 odstotkov tlorisa pa pri malo manj kot petih metrih, pojasni Ličen Pajenkova. In nadaljuje: “Količnik od dva do pet odstotkov pomeni, da je prostor primerno osvetljen, za nekatera delovna opravila pa kljub temu potrebujemo dodatno umetno svetlobo. Količnik, večji od pet odstotkov, pomeni, da je prostor dobro osvetljen večino dneva, razen v zgodnjih jutrih, poznih popoldnevih in ob temačnih dnevih. Pri tem je treba poudariti, da količnik dnevne svetlobe z oddaljenostjo od okna pada. Povedano drugače: manjše ko je okno, bliže je točka, kjer je osvetljenost komaj še zadostna. Ustrezen povprečni količnik dosežemo s pravilnim načrtovanjem okenskih odprtin, pri tem pa je treba po besedah sogovornice upoštevati več dejavnikov. Najpomembnejši so orientacija objekta, velikost posameznega okna in njihova razporeditev v prostoru, poiskati je treba primerno razmerje med osvetljenostjo in energijsko učinkovitostjo oken ter upoštevati prepustnost stekel za svetlobo. Ta se namreč z večjo toplotno učinkovitostjo oken in različnimi nanosi zmanjšuje.”
Funkcionalnost vgradnega pohištva
Morda najbolj pomembno je, da domačo pisarno umestite tja, kjer boste imeli mir. Delo namreč zahteva zasebnost ali vsaj delček te. Poleg mize in stola potrebujete še nekaj stvari, da bo delo od doma dobro teklo. Prostor - samostojen ali urejen v sklopu drugega -, naj bo svetel, zračen, predvsem pa urejen in samo vaš. Skratka, takšen, kjer boste lahko pustili delovne predmete tudi takrat, ko bo čas za kosilo ali za učenje z otroki bodisi vas bodo od dela odtegnila gospodinjska opravila v stanovanju. Darja Rožman, svetovalka pri izrisu pohištva iz podjetja IZI mobili, P. E. Maribor, zato opozori na smiselno razporeditev v prostoru, kjer je kotiček za delo rezerviran zgolj za to.
Pisarna v omari
Lažjo razporeditev v prostoru lahko, tako Rožmanova, dosežemo z vgradnimi omarami in pohištvom, ki je izdelano po meri. Po meri prostora, pa tudi po željah in zahtevah tistega, ki ga uporablja. Pohištvo po meri omogoča, da zapolnimo kotičke v stanovanju, ki se sicer zdijo neuporabni, a so v resnici silno prikladni, opozori Rožmanova. To so niše, prostori pod stopnicami, poševninami, navsezadnje lahko domača pisarna najde prostor tudi v po meri izdelani omari, pravi sogovornica. Pri pisarnah v omarah so priporočljiva drsna vrata, saj ne zasedajo veliko prostora. Drsna vrata pa so tudi sicer po besedah Darje Rožman zelo primerna za vgradne omare, spet iz istega razloga - ne zavzemajo prostora in so zato povsem nemoteča za uporabnike.
"Notranjost omare lahko prilagajamo glede na velikost pripomočkov, ki jih potrebujemo za delo, v čemer je prav tako prednost pohištva, izdelanega po meri. Vse je prilagojeno: višina, globina in dolžina različnih klasičnih predalov ali predalov na kolesih, police za računalnik, tiskalnik, večje mape ...," našteva Rožmanova.
Da vas pozimi ne bo zeblo v prste
Resda smo sredi poletja, a občutke, povezane z zimo, zagotovo lahko prikličete v spomin. Še zlasti, če vas rado zebe. Če v prostoru, kjer ste si uredili domačo pisarno, ni najbolje poskrbljeno za ogrevanje ali pa je v zimskih mesecih enostavno prehladno, lahko težavo z gretjem hitro in brez večjih posegov v prostor rešite z IR-paneli. Da bo ogrevanje z njimi optimalno, Aleš Babič iz podjetja Ekosen svetuje, da je najbolje, če IR-panele montirate na strop. To pa zato, ker so med stropom in tlemi najkrajše razdalje. Toplota se namreč lažje in hitreje odbija od segretih površin. Paneli na stropu tudi lažje zajamejo večji obseg prostora, ki ga je treba ogreti.
Počitek na zofi, ki je lahko tudi postelja
Je že tako, da po vsakem delu, pa tudi med njim, potrebujemo nekaj počitka, bodisi za posedanje, poležavanje, ali enostavno, da v miru spijemo kavo, prelistamo časopise ... V ta namen pride prav sedežna garnitura, v manjšem prostoru pa vsaj počivalnik ali zofa. Pri izbiri sedežne garniture je pomembno, da uporabnik upošteva svoje želje, pravijo v podjetju Žakej. Če nekdo med počivanjem poležava, je zanj primerna sedežna s širšo ležalno površino. Modeli z naslonskimi blazinami, ki jih lahko odmaknemo, zagotavljajo večjo površino za počivanje, pojasnijo v podjetju Žakelj, kot rešitev pa omenijo odprte zaključke, ki so širši. Druga možnost so počivalniki ali zofe, ki imajo vgrajene mehanizme za sproščanje. Sedenje na takem sedežu je udobno, pravijo sogovorniki. Za manjši prostor priporočajo zofe z ožjim naslonom za roko ali pa celo brez tega in hrbtišča, ki delujejo ožja. Dobra izbira so modeli na nogah, ki pustijo prostor odprt. Prav tako se v manjšem prostoru priporočajo svetlejši barvni odtenki.
Vse v enem
Tudi strokovnjaki podjetja Feidom se strinjajo, da je izbira počivalnika v prostoru, kjer po navadi delamo, odvisna od velikosti prostora ter potreb in želja uporabnika. Priporočajo multifunkcionalne in sestavljive zofe, ki omogočajo različne postavitve. Če je prostor, v katerem delamo, majhen, svetujejo izbiro zofe vse v enem, ki je lahko počivalnik, enosed, dvosed ali celo ležišče. "Velikost je mogoče prilagoditi prostoru, s čimer ni bojazni, da zaradi omejitev prostora v njem ne bi mogli imeti sedežne. Kar je še bolje, je to, da lahko elemente vedno znova premikate in tako dobite drugačne postavitve oziroma elemente dokupite ali jim samo spremenite barvo, saj so prevleke sedišč in blazin snemljive in jih poleg pranja v pralnem stroju lahko enostavno zamenjate," še pravijo v podjetju Feidom.
Poskrbite za svež zrak
Lepo in funkcionalno opremljeno delovno okolje z ustrezno osvetlitvijo je privlačno, vendar je za dobro počutje treba zagotoviti še nekaj - svež zrak. Po mnenju mnogih zdravnikov namreč kakovost zraka vpliva na koncentracijo, predvsem pa je lahko svež zrak dodatna motivacija pri delu. Stanovanje lahko večkrat na dan prezračite na vsem dobro znan način: na stežaj odprete okna. Takšno prezračevanje naj traja najmanj deset minut. Najbolje, da okna odprete, preden sedete k delu, obvezno pa tudi po njem, ko je kakovost zraka v prostoru najslabša. Odpiranje oken pa ima žal tudi slabosti. Ni samo zamudno, v stanovanje tako prihaja hrup z ulice, z odprtimi okni privabimo mrčes in cvetni prah, ki ga najbolj občutijo alergiki. Strokovnjaki opozarjajo, da če v stanovanju ni zatohlo in se ne počutite slabo zaradi zraka, vam načeloma ni treba sprejeti večjih ukrepov. Če pa mislite, da težko prezračite stanovanje, velja razmisliti o vgradnji prezračevalnega sistema. Milan Kuster iz podjetja Lunos priporoča decentralni prezračevalni sistem. Ta vse leto ohranja notranjo temperaturo prostora in skrbi za filtracijo zunanjega zraka. "S kontroliranim prezračevanjem 24 ur na dan poskrbimo za ustrezno izmenjavo filtriranega zraka v prostorih, da potrebe po odpiranju oken ne čutimo, saj je zrak v prostoru ob delovanju prezračevalnega sistema ves čas enake kakovosti," pojasni Kuster. Doda pa: "Prezračevalni sistem lahko upravljamo tudi tako, da čez noč v poletnih mesecih vpihujemo hladen zunanji zrak in s tem ohladimo prostor na prijetno bivalno temperaturo, čez dan pa skrbimo, da poletna vročina ne vstopi v prostor. Za ohlajanje prostora tako ne potrebujemo odprtih oken in komarnikov."
