Barbara Gavez Volčjak
Permakultura je poseben način gojenja rastlin, ki posnema dogajanje v naravi in ga prenaša v urbano okolje. "Pri permakulturnem načinu vrtnarjenja maksimalno upoštevamo pogoje, ki obstajajo v naravi," razlaga diplomirana inženirka agronomije Fanči Perdih iz slovenske ekološke semenarske hiše Amarant. "S tem si poenostavimo pridelavo, ker se rastline same dobro znajdejo v prostoru in ni potrebnega toliko človeškega dela."
Eko, perma, bio …
Ekološka je vsaka pridelava, ki upošteva zaščito narave in ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev, kemičnih škropiv in lahko topnih gnojil, ker škodijo zdravju človeka in okolju. Permakultura poleg teh ekoloških zahtev posnema dogajanje v naravi, biodinamika pa upošteva tudi kozmične vplive. Fanči Perdih pri svojem delu prepleta vse naštete vidike vrtnarjenja, saj meni, da s kombiniranjem več sonaravnih načinov lahko najdemo najboljše rešitve za posamezna področja. “Kot agronom združujem vse tri sisteme, saj vem, kako funkcionirajo tla in rastline. Če se denimo strogo držimo pravil za pokrivanje zemlje, bo zastirka sicer varovala zemljo pred ogrevanjem in izgubo vlage. Ampak če jo položimo prehitro, bo zemlja ostala hladna in se ne bo dovolj segrela, da bi rastlina lahko hitro rasla.”
Nikoli gola tla
Tla so pri takem načinu obdelave ves čas pokrita, nadaljuje Perdihova, bodisi z zasaditvijo bodisi z zastirko iz slame, listja, odpadnih rastlin, ovčje volne ali podobnih naravnih materialov. Odmrla organska snov ščiti zemljo pred pregrevanjem in izsušitvijo in skrbi, da imajo mikroorganizmi v tleh najboljše razmere za delo.
Drugo pomembno načelo permakulture je zasaditev. "Pri zasaditvi kombiniramo vrste in sorte rastlin tako, da kar najbolje izkoristimo njihove lastnosti. Grede razvrstimo v obliko podkve in na zunanji strani zasadimo rastline, ki potrebujejo več sonca in toplote, na primer plodovke. V njihovi senci bodo dobro uspevale kapusnice in solata, ki potrebujejo hlad. Dodatno senco pridobimo, če grede dopolnimo z železnimi loki, ki zagotavljajo oporo plezalkam, kot so fižol, kumare, paradižnik in kakšne eksotične rastline," opisuje Fanči Perdih. Če kombiniramo še različne barve in oblike rastlin in plodov, je taka greda lahko tudi privlačna na pogled in nadomesti okrasni vrt, je prepričana poznavalka permakulture in biodinamične pridelave.
Združevanje visokih in nizkih vrtnin
Kadar imamo na voljo samo pravokoten prostor, je priporočljivo v zasaditvah kombinirati različne posevke, poleg visokih rastlin naj rastejo nizke, na primer poleg paradižnika zelje ali zelena, svetuje Fanči Perdih. "Paradižnik je najbolje saditi v samo eno vrsto in dovolj na redko, gredo pa raje napolnimo z drugimi rastlinami in kombinacijo ponovimo na naslednji gredi. Čeprav bo posevka manj, bo pridelek večji, kot če zasadimo veliko paradižnika na eno gredo in raste zgolj v višino.
Iz rastlin za rastline
Biodinamika za nego pridelka uporablja čaje, ker nekatere rastline zelo dobro vplivajo na spodbujanje procesov v drugih rastlinah. Čaj iz kamilice pomaga rastlini črpati iz tal kalcij in baker, čaj iz rmana aktivira žveplo in kalij, razlaga Fanči Perdih. Za liter čaja vzamemo pet socvetij rmana ali deset kamiličnih cvetov, da nastane blagi čaj. Vlijemo ga v deset litrov vode, dobro premešamo in s tem popršimo rastline. Majhne površine lahko zalijemo z zalivalko.
Prehod s klasike na permakulturo ni lahek
Permakultura se v Sloveniji uveljavlja predvsem na manjših vrtovih, v visokih gredah, balkonskih zasaditvah, kjer želimo na majhnem prostoru vzgojiti čim več vrst, pojasnjuje sogovornica. "Poznam pa nekaj ekoloških kmetov, ki ta način uporabljajo tudi na večjih površinah in so uspešni na trgu, ker imajo velik spekter rastlin in z minimalno obdelavo dobijo maksimalno količino pridelkov," dodaja sogovornica. Prehod iz klasičnega načina obdelave v permakulturnega ni lahek, še pojasnjuje, saj se morajo tla navaditi drugačne obdelave, pridelovalec pa mora ugotoviti, kako kombinirati rastline, da bodo funkcionirale.
Ritem narave in biodinamika
Biodinamika upošteva ritme v naravi in z njimi usmerja aktivnosti rastlin. S tem poskrbi, da si rastline same v tleh najdejo rudnine, potrebne za gradnjo celic, na primer žveplo, baker, kalcij in kalij. "Stimuliramo jih tako, da jih popršimo s kakim biodinamičnim ali drugim sonaravnim pripravkom za nego rastlin, na primer s čajem iz kamilic ali rmana. Čaj rastlino stimulira, da spodbudi mikroorganizme v tleh, ki nato sprostijo potrebne elemente za rast," razlaga sogovornica. Taki pripravki delujejo preventivno, saj krepijo rastline, da ne zbolijo.
Načela ekološkega vrtnarjenja
Ekološko vrtnarjenje je lahko kombinacija različnih načinov obdelave, le da se držimo pravil ekološkega kmetijstva, ki zahteva, da ne uporabljamo lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev. Je pa sicer za vse sonaravne načine obdelave značilno, da pri vzgoji rastlin ne uporabljamo mineralnih gnojil, saj ta v tleh porušijo sistem mikroorganizmov, ki skrbijo, da so rastlinam na voljo vsa hranila, ki jih potrebujejo, pojasnjuje sogovornica. Če so v tleh lahko topna mineralna gnojila, rastline ne dobijo vseh potrebnih hranil (predvsem mikroelementov), zato jih napadajo bolezni. Osiromašena hrana pa tudi za človeka ni zdrava. Za ekološko pridelane rastline je pomembno tudi, da so vzgojene iz ekološko pridelanega semena, ki ne sme biti tretirano. Zato morajo biti rastline za seme v času, ko so plodovi popolnoma zreli, stoodstotno zdrave. "Glavnina semena se pridela na prostem, zelo malo v zaprtem prostoru. Tako se rastline skozi rast navadijo robustnih klimatskih razmer in v naslednjo generacijo nesejo to odpornost oziroma znanje, kako se boriti proti vročini in suši," razlaga Fanči Perdih.
Brez pomoči gnojil
Glavna značilnost ekološko pridelanih živil je torej v tem, da si rastlina sama priskrbi hranila. Tako se plodovi razvijejo brez pomoči gnojil, ki samo napihujejo volumen živila, in brez uporabe sintetičnih škropiv, ki v sledovih lahko puščajo posledice, ker se nalagajo v telesu dlje časa in povzročajo alergije, slabšajo odpornost organizma in podobno. Žal pa se kljub razmeroma visoki ozaveščenosti prebivalcev o pomenu zdrave hrane v Sloveniji ne prodajo vse količine pri nas pridelane ekološke zelenjave. "Slovenci veliko vemo o ekološki pridelavi, zelo malo pa nas ta spoznanja uporablja v praksi," je prepričana Fanči Perdih.
