(75 LET VEČERA) Najstarejša in najmlajši o novinarjevi mizi, orodjih pred desetletji in terenih nekoč in danes

Aksa pa je še okej, se mi zdi

Bela debelušna olympia, pisalni stroj za vso poklicno kariero.
No, pa spet "na teren". Berlingo me čaka na Večerovem dvorišču, v telefon vtipkam Črtomirjevo ulico v Ljubljani, telefon z USB-kablom privežem na armaturko - tokrat se mi ne boš izpraznil že pred ciljem. Še enkrat preverim: ja, digitalni snemalnik je v torbici. Z daljincem odprem vrata parkirišča in čez nekaj minut sem na štajerki. Trije dotiki - Val 202. Kaj-jebenti-je-to! Na armaturki besno rdeče utripa v pravokotniku, ki se je nenadoma pojavil. Aha, vklopil se je sistem za ohranjanje voznega pasa; avto mi pridiga, da vozim šlampasto.
Sodim med digitalne imigrante. V nasprotju z digitalnimi domorodci, ki so se rodili, ko je digitalna tehnologija že obstajala, in je ta zanje ista kategorija kot voda in zrak in materinščina, se vsakodnevno spopadam s tem tujim jezikom. Ne gre za to, da bi ga govorila zgolj s tujim naglasom, v resnici ga samo za silo lomim. Ko v službi slišim "ej, moram zloudat warez, potem pa šerat, sicer me bojo bannali s torrent sita, zrihtaj mi fleš memori", potrebujem prevajalca.

Pišem kar na mobitelu

Vprašanje “kje sta svinčnik in beležka” je zamenjalo “kje je vtičnica in kje polnilec”. Mobitel je postal beležka, snemalnik, računalnik, fotoaparat in še kaj.
Večkrat poslušam o novinarski romantiki v prejšnjem tisočletju. Kakšna je ta bila? Načela novinarstva se v nekaj desetletjih, verjamem, niso spremenila. Zagotovo pa se je spremenil način beleženja in pridobivanja informacij, raziskovanja, poročanja in uporabe informacijskih kanalov. In vse to se bo spreminjalo tudi prihodnje.
Na prelomu tisočletja sem črke spoznaval tudi z listanjem Večera. Kako je nastajal takrat in kako (nekaj) deset let pred tem, se sprašujem. Danes si svojega (novinarskega) dela ne predstavljam brez mobilnega telefona. Z njim snemam izjave, si beležim kontakte in ideje, komuniciram, posnamem fotografije in video posnetke, iščem informacije in raziskujem, montiram kratke video posnetke in objavljam novice. A imata ta dostopnost in praktičnost tudi slabosti. Velikokrat se med druženjem z družino in prijatelji zalotim, kako spremljam različne portale in objave na družbenih omrežjih, pred spanjem in zgodaj zjutraj po pravilu kliknem na Google Analytics, da preverim, kaj je v tistem trenutku najbolj brano na spletni strani Večera. Hkrati pa med brskanjem po spletu naletim na veliko sovražnih in zavajajočih komentarjev po navadi izmišljenih profilov, ki spletno anonimnost izkoriščajo za sproščanje svojih frustracij. Misel o delu, o cilju poročati prvi in biti verodostojen, ne mine. Vsak trenutek se lahko zgodi mobilizacija, kot ob tresenju tal pred tedni v Zagrebu.