Miha Dajčman
Rušanka se je po delu in življenju v Ljubljani in Nemčiji pred desetimi leti vrnila v Maribor, kjer odkriva dvorišča, zgodbe mesta ob Dravi in odpira vrata tistim, ki želijo te zgodbe spoznati. Ceni in neguje dediščino Maribora. S sodelavci in znanci želi pokazati, kaj Maribor ima in zna, trudi se oživiti središče mesta. S Katjo Beck Kos smo se srečali na dvorišču Gosposke ulice 28, ki je bilo eno od prvih Živih dvorišč. "Obožujem mariborska dvorišča z zelo sproščeno in umirjeno atmosfero, ki jo ponujajo. Zelo rada jih raziskujem," je dejala in napovedala, da bodo kmalu začeli raziskavo o mariborskih dvoriščih: "Naredili bomo celovit popis, ker menimo, da je to dediščina, na katero moramo paziti in na njo opozarjati." Dvorišče, kjer smo pili kavo iz bližnje Smetke, je tudi v bližini njene pisarne.
Zakaj ste izbrali prav to dvorišče?
"Ljubo mi je, ker ima veliko zelenja. Majhno je, prerasla ga je ta divja trta, zato je videti malo čarobno. Dvorišča so po navadi odprta, v centru nimajo toliko zelenja. Ob tem pa je to dvorišče odprto za ljudi, v njem sta prodajalna stvari za balet in arhitekturni biro, na novo je tu tudi lončarski center. To dvorišče ni tako intimno in zasebno kot kakšno drugo, ki ga najdemo v centru. In teh ne želimo preveč motiti."
Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/grema-na-kafe-katja-beck-kos{/soundcloud}
Kaj so dvorišča v Mariboru pomenila nekoč in kaj danes?
"Za tiste, ki jih to bolj podrobno zanima, je najlažje, da si preberejo knjigo Mariborska dvorišča, ki bo imela naslednje leto 20 let, napisala jo je etnologinja Jerneja Ferlež. Izjemno natančno opisuje določena dvorišča v centru Maribora, kako so se dvorišča uporabljala in kako jih uporabljajo zdaj. Tudi po dvajsetih letih je zelo aktualno in daje predloge, kako bi jih bilo pametno uporabljati in ohranjati. Piše tudi o tem, kako pomembno je vprašati in aktivirati prebivalce dvorišč, da stvari ne bo določal nekdo od zunaj. Na severnem delu Koroške ceste in južnem delu Orožnove ceste ter Slomškovega trga se vidijo stari načini uporabe dvorišč - imeli so vrt ali pa ga še imajo, tam so bili konji, ki so bili prevozno sredstvo, še vedno so pri vhodih dvorišč kamni, da se kočije ne bi zaletele v zid. Danes je veliko dvorišč izkoriščenih le kot parkirišča, samevajo. Žal so številni prostori ob dvoriščih prazni, veliko teh je last mestne občine Maribor ali javnega stanovanjskega sklada."
"Na eni strani je Maribor močno delavsko mesto, po drugi strani ima malomeščanski karakter"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
