Če je v minulih dveh sezonah veljalo, da so odbojkarji Maribora hit slovenske odbojke, a da jim do vrha še nekoliko manjka, so v tej sezoni povsem konkurenčni najboljšim ekipam v državi. S finančno močnejšima tekmecema ACH Volley in Calcitom so trenutno izenačeni v številu zmag v medsebojnih obračunih, so pa redni del sezone državnega prvenstva varovanci Sebastijana Škorca končali na prvem mestu. S trenerjem Merkurja Maribor smo dan po finalu srednjeevropske lige Mevza, ki so ga izgubili z ljubljanskim ACH-jem, kavo spili v njegovem drugem domu, v dvorani Tabor.
Kako pomembna je kava za vas?
"Dan začnem s kavo, turško, da je močna. Tudi z ekipo imamo pred tekmami ritual, ko potujemo, se ustavimo, spijemo kavo, pojemo kaj lahkega, enako je tudi pred domačimi tekmami."
Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.
Po lanskem pokalu je Maribor minuli vikend znova igral na zaključnem turnirju najboljše četverice, tokrat v ligi Mevza. Kaj je bilo odločilno, da je lovoriko osvojil ACH?
"Za nami je prvi finale v sezoni, če lahko rečem optimistično, saj so pred nami še pokalne tekme in končnica državnega prvenstva. Ciljamo visoko, imamo dobro izhodišče, kvaliteto pa bomo morali pokazati na igrišču. V polfinalu Mevze smo premagali Calcit Kamnik, ki se je pred to sezono okrepil z zvenečimi imeni, po preobratu v končnici smo tekmo dobili s 3:2 in se zelo iztrošili. To ni izgovor za nastop v finalu, kjer pa je ACH Volley osvojil enajsto lovoriko v tem tekmovanju, predstavnik lige prvakov je po finančnem vložku daleč pred nami. Denar na igrišču sicer ne igra vloge, mi imamo fante s srcem. V tretjem nizu smo naredili kakšno napako preveč, zrušila se nam je igra in v končnici so nasprotnikom tudi izkušnje pomagale do zmage. Žal nam je finala, a drugo mesto v tem tekmovanju je za nas fenomenalen rezultat."
Redni del državnega prvenstva ste končali na prvem mestu. Kakšni so zdaj apetiti ekipe, ki jo vodite, ko se bo odločalo o lovorikah v obeh domačih tekmovanjih?
"Napadamo ekipi, ki vlagata bistveno več denarja kot mi. Hoteli smo jim parirati, zdaj se je pokazalo, da smo konkurenčni, dvakrat smo premagali tako ACH kot Calcit. Vse se začne na novo, izhodišče je dobro, razkriti moramo karte, nočemo pa prehitevati. Čakamo nasprotnika v četrtfinalu, to bo ali Krka ali Šoštanj, kvaliteta bo na naši strani, a moramo to dokazati na igrišču. V polfinalu se zmagovalec našega dvoboja sreča z zmagovalcem obračuna med Salonitom in Kranjem, močnejši je Salonit. Drugi polfinale bo najverjetneje med ACH-jem in Calcitom. Ker se do finala izognemo tema nasprotnikoma, ne smemo razmišljati, da je naša pot lažja, ker se lahko opečemo, saj je Salonit vrhunska ekipa. Priprave na končnico smo začeli takoj po nedeljskem finalu, prepovedano bo omenjati Calcit, ACH in Salonit, dokler ne zmagamo v četrtfinalu."
"Nagrada za mariborsko odbojko bi bila liga prvakov v dvorani Tabor, ki jo prinaša naslov državnih prvakov"
Kako se soočate s situacijo, da je v mestu odbojka v senci nogometa? Kaj to pomeni za poslovanje kluba?
"Nogomet je drug svet, je biznis. Odbojka v Mariboru pa je druga zgodba. Spomnimo se samo, kako se je dvorana Tabor pred dvema letoma začela znova polniti, ko so naši rezultati začeli rasti. Če bi danes lahko bili gledalci v dvorani, bi s to ekipo imeli polne tribune. Ne drži, da je mariborska publika zahtevna, ljudje imajo pač radi dobre predstave. Če je dober film, je tudi kinodvorana polna. Podobno je s sponzorji, če nisi konkurenčen, so težave s pridobivanjem denarja, so pa težave tudi zdaj, ko smo konkurenčni. Imamo več ljubljanskih sponzorjev kot mariborskih. Obstajajo pa entuziasti, privatniki, recimo Matjaž Strdin, Milan Kuster, Lunos, zdaj tudi Merkur ... Odbojka je v mestu vsekakor v senci nogometa, ženski klub ima sicer uspešno zgodbo z rednim osvajanjem naslovov. A z njim ne tekmujemo, delamo skupaj za dobrobit odbojke, sodelujemo tudi Mitjo Koželjem, direktorjem Nove KBM Branik."
Nekateri vašo vrnitev v Maribor in vzpon kluba primerjajo s prihodom Zlatka Zahoviča v NK Maribor pred 14 leti. Je potrebno, da v manjših športnih kolektivih, ki nimajo velikih finančnih prilivov, pomembna mesta zasedejo ljudje z uspešnimi športnimi karierami?
"Življenje na igrišču, profesionalna kariera ti da ogromno. Zgodba nogometnega Maribora je fenomenalna. Zahovič je znanje in ime prenesel v klub. Mi se ne primerjamo z nogometnim klubom, delamo svojo zgodbo. Tudi mi pa razmišljamo o visokih ciljih. Res je, da sem bil tudi sam v najboljših klubih v Evropi, kar sem videl tam, skušam prenesti sem. Če se v športu ne razumeš z menedžerji, je težko. Na svoji poti sem se največ naučil od trenerjev, ki so bili tudi vrhunski igralci. Nikakor pa zgodbe ne moreš delati sam, potrebni so tudi dobri sodelavci, kar imamo v Mariboru, kjer delujemo kot eno."
Relativno pozno, pri 29-ih letih ste se odpravili v tujino in tam ostali kar nekaj časa. Kaj ste pogrešali v Franciji, v velikem Parizu, in recimo v Budvi?
"Pet, šest let sem se odpravljal v tujino, imel sem ponudbe klubov iz lige prvakov. Zelo sem navezan na družino, na babico, ki je sedaj pokojna, na dedka in mamo. Nisem se mogel odločiti za odhod, ko pa sem odšel, mi tega nihče ni verjel. Trener Nenad Đorđević in menedžer sta me ves mesec klicala dvakrat na dan, takrat je moja žena rekla, da ima dovolj, da mi bo spakirala, če grem ali ne, samo da nehajo. Šel sem v drugo francosko ligo, po treh mesecih sem bil prvi v Franciji iz druge lige na tekmi zvezd. Na tem dogodku sem dobil ponudbe iz cele Francije, tudi od Paris Volleyja, in ker je bila takrat redna letalska linija Maribor-Pariz, sem se že januarja odločil, da bom v novi sezoni igral za evropske prvake. Žena ima tukaj dobro službo, zato je takrat vsak petek letela iz Hoč v Pariz."
Je bilo takrat kaj domotožja?
"Pogrešal sem Maribor. Tega okolja ne bi zamenjal za nič. Ko smo se s finalnega turnirja Mevze vrnili ob štirih zjutraj, sem šel zjutraj na Pohorje, čez stokrat na leto grem na Pohorje, da razmišljam, se odklopim. Domotožje sem imel, kjerkoli sem bil. Maribor je zame ravno dovolj veliko mesto. V Parizu sem včasih za tri kilometre z avtom porabil uro in pol, način življenja je tam drugačen. Sem pa z odhodom v tujino rešil eksistenco."
Med nedeljskim finalom sta komentatorja spletnega prenosa večkrat omenila, naj bodo gledalci pozorni na vaše reakcije in reakcije vaših varovancev ob osvojenih točkah. Že kot igralec ste bili zelo energični. Je to dobra ali slaba lastnost v športu?
"Imamo posebno energijo, res je, tudi kot igralec sem bil takšen. Nekateri odbojkarji so bolj temperamentni, drugi manj. Tako igramo, če se ugasnemo, nimamo te energije, imamo strašno kvaliteto, a nam nekaj zmanjka. Igrati moramo na vsako točko, celotna ekipa, vseh 14 igralcev, ki so zame najboljši. Včasih gremo morda z emocijami predaleč, a ta energija, ekipni duh, 'galama', nas dviguje, nosi. Tako funkcioniramo, tako je tudi že na treningu."
Česa si želite v Mariboru?
"Najbolj si želim, kot verjetno cel svet, da bo pandemije koronavirusa konec. Želim si, da bi bili zdravi. V Mariboru, ki je športno mesto, pa si želim še več posluha za šport. Dvorana Tabor je top dvorana, podpiram prenovo, ki bi na področju infrastrukture pomenila 20 let miru. Želim si, da bi se z odbojko ta dvorana kmalu spet napolnila. V klubu si želimo naslova prvakov in da zadržimo to fenomenalno ekipo domačih fantov, ki v uspeh vlaga več let, nekateri fantje že osem let, novo vodstvo zadnja štiri leta. Nagrada za mariborsko odbojko pa bi bila liga prvakov v dvorani Tabor, ki jo prinaša naslov državnih prvakov."
Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
