(AVDIO) Grema na kafe s Tanjo Grmovšek: Kot da so drevesa na Trgu Leona Štuklja na poživilih

Drevesa imajo velik pomen za prijetno bivanje v nekem mestu, a se ljudje tega ne zavedajo," je v pogovoru večkrat poudarila Tanja Grmovšek, arboristka, ki se v tujini vseskozi izobražuje na področju zelenega sektorja v ubranih okoljih. Na Univerzi v Ljubljani je študirala gozdarstvo, v zadnjem letniku se je posvetila urbanemu gozdarstvu in arboristiki. Izhaja iz športne družine, oče je bil načelnik gorske reševalne službe. Srečali smo se v lokalu Hi Ko Fi, pila je hladno stiskano kavo z mlekom.
Koliko ste v naravi, na terenu?
"Večinoma sem na terenu, veliko delam po različnih slovenskih občinah, največ pa pri velikih kompleksih, v parkih, kjer je več kot 500, 1000 dreves. Ko grem na drugi konec Slovenije, tam ostanem dva dni in opravim delo za več dni. Takrat ostane manj časa za delo v pisarni in zato imam pogosto dva delovnika - za teren in za pisanje strokovnih mnenj. Ampak delo na terenu se zagotovo obrestuje, vsakič ko grem v kobilarno Lipica, si mislim, kako lepo službo imam. Tako je v vsakem poklicu, imaš pozitivne in manj prijetne opravke."
Vabljeni k poslušanju podkasta na povezavi TUKAJ.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/grema-na-kafe-tanja-grmovsek{/soundcloud}

Mariborčani radi izpostavijo drevorede, denimo tistega na Vrbanskem platoju.

"Kavkaškega krilatega oreškarja? Ja, tisti drevored je unikum v Sloveniji. Prav zato, ker delam veliko po Sloveniji, imam dober pregled. To, kar imamo v Mariboru, vse stare in srednje stare drevorede, je smiselno ohranjati, dokler drevesa vzdržijo, predvsem glede na visoke poletne temperature. Ko so drevesa stara, prinašajo veliko okoljskih koristi, ki jih mlada prinesejo šele čez nekaj desetletij. Na območju Maribora imamo ogromno posameznih zavarovanih starih dreves, ki so zelo zapostavljena. Recimo platane ob Radvanjskem gradu in drevesa ob gradu Betnava. Imamo tudi primestne gozdove - Betnavski gozd, ki je zelo uporabljen, in Stražun, tudi primestni gozdovi okoli Mestnega parka, ti so bili v času epidemije zelo uporabljeni. Prav letos se je videlo, kako zelo so zelene površine potrebne, da se ljudje v redu počutijo."

Znamo skrbeti za to imetje?

"Kakor kdo. Neke stvari znajo ljudje zelo ceniti, velikokrat pa se zgodi, da ko se to isto drevo znajde pred njihovo hišo, te naklonjenosti ni. Velikokrat jih drevesa motijo, motijo jih naravni pojavi, odpadanje listja in plodov, medenje, žuželke in miganje dreves. Hitro se odločijo, da drevesa odstranijo ali jih znižajo. Po eni strani zagovarjamo naravo v mestih, po drugi strani pa imamo velik odklon do sobivanja v naravi."

Kakšno je vaše mnenje glede dreves na Glavnem trgu?

"V koncepte arhitektov se praviloma ne spuščam. Vedno opozarjam, da če imamo drevesa, je smiselno imeti čim večje drevesne vrste, sploh če je dreves malo, da te drevesne vrste sčasoma razvijejo veliko krošnjo in imajo vpliv na bližnjo okolico. Pri takšnih lokacijah, kjer gremo v obnove, kjer drevesa gledamo le površinsko in naredimo le sadilno luknjo, kamor vtaknemo drevo, je moja največja kritika, s tem so pristojni na občini seznanjeni, da se v času projekta ne zagotovi, da bodo podtalni rastiščni prostori primerni. Zgolj dva kubika, kolikor sta po navadi načrtovana s projektiranjem, sta premalo, da bo tam drevo tudi čez 50 let. V Mariboru moramo zaradi tega, ker ni dovolj podtalnega rastiščnega prostora, odstraniti veliko dreves, ki so stara 20 ali 30 let. In pri teh letih so videti podobno kot takrat, ko so bila posajena. Moj največji strah je, da se z lahkoto odpovedujemo odraslim drevesom in rečemo, da jih bomo nadomestili, saj drevesa, ki jih nadomeščajo, ne bodo prišla v odraslo fazo. V celoti pa mesto tako izgublja na zelenem fondu. In na to strokovnjaki opozarjajo že 20 let."

Je kakšen primer dobre prakse v Mariboru?

"Trg Leona Štuklja je bil od začetne faze projektiranja zasnovan, da so spodaj urejene rastiščne razmere in da so korenine med seboj povezane. Večina dreves na Trgu Leona Štuklja je videti, kot da je na poživilih, prirastki so nenormalni. Na drugih lokacijah pa drevesa stagnirajo. Za Glavni trg so me tik pred koncem kontaktirali in arhitekti so bili jezni, ko sem omenila, katere napake so bile narejene, saj bi podtalni prostor morali projektirati na začetku. Potem smo iskali skrajno rešitev, da bi rastišče povečevali s strukturo zemlje."

Pogosto rečemo, da si politiki s projekti postavijo spomenik. Bi lahko bil spomenik politika v prihodnosti, da zasadi drevored, nov zeleni park?

"Drevesa so postala v zadnjih 15 letih občasen politični mašilec in tema pri razpravah. Noben župan se še ni zavzel za zeleni sektor, tega se po navadi degradira, proračun se klesti pri zelenem sektorju, ne glede na občino. V zadnjih petih letih so se začeli pojavljati politiki, ki zeleni sektor postavljajo v svoj program, a dlje kot od obljub niso prišli. V tujini so župani ugotovili, da morajo poslušati stroko. Moje delo je le en delček v mozaiku vsega. Gre za sodelovanje različnih strok, povezovanje različnih pogledov in usklajevanja. V tujini so župani ugotovili, da bolj ko so mesta zelena, to pomeni korist za mesto. Ljudje se raje vračajo, priseljujejo v mesto, povečuje se posel, izboljšuje se zdravje ljudi. Pa to ne pomeni zasajanja malih kroglastih dreves, po navadi javorjev, kot se dogaja pri nas, ker ta drevesa ostanejo majhna. V nekaterih državah župani tekmujejo, kdo bo zasadil več dreves."

Je vzdrževanje in negovanje dreves v Mariboru ustrezno?

"Maribor je bil prva občina v Sloveniji, ki ima pravilnik za nego, načrtovanje in vzdrževanje lesnatih površin. Alenka Ušen je pravilnik začela pripravljati leta 2004, končan je bil leta 2008 in bil takrat tudi sprejet. V tem pravilniku je opredeljeno, kakšna je ustrezna nega dreves in da denimo obglavljanje ni primerno. Pravilnik zaradi slovenske zakonodaje velja le za javne površine. Od leta 2009 se v Mariboru na javnih površinah ne izvaja več slaba nega. Učinek se je začel kazati sedaj. Ko neki drevored zdaj urejamo, se zdi, kot da sprememb ni, hkrati pa od tam odpeljejo polni tovornjaki vej. Mestna občina Ljubljana je pred leti prosila, da bi povzela pravilnik in ta je zdaj dan v splošno uporabo. Deset let kasneje je Ljubljana sprejela svoje smernice. No, evo, pa smo le pred Ljubljano."

Še vedno velja, da mora vsak v življenju posaditi eno drevo?

"Še vedno. Problem je le, da so nekoč naši dedki in babice sadili velika drevesa, trend zdaj pa je, da sadimo butična. Okoljske koristi se na nivoju mesta s tem zmanjšujejo. Za Maribor, če pogledamo kataster zelenih površin, je izredno pomembno, da imamo malo dreves na javnih površinah, večina zelenih površin je na zasebnih zemljiščih. Zasebni sektor je zato zelo pomemben, kakšno bo bivanje. Za Maribor je vsako drevo na vrtu, ob cesti, na zasebni površini zelo pomembno. Odsvetovala bi, da se sadijo tujerodne invazivne vrste, kot sta pavlonija in visoki pajesen. Naj si ljudje drznejo posaditi veliko drevo, naj ne bo poudarek le na listavcih. V 60. in 70. letih so ljudje v Mariboru posajali smreke. Iglavci delajo celo leto, in ker imamo v Mariboru močno kurilno sezono, nas iglavci rešujejo slabega zraka. Naj bo Maribor pester, ne ustvarjajte monokultur."

Katero drevo pooseblja Maribor?

"Vsa stara drevesa so trdoživa, ne glede na to, kaj se dogaja z njimi. Hrast pri Minoritih je preživel številna gradbena dela, imamo ga za tihega opazovalca. Poseben je ginko na Slomškovem trgu. Eno bolj nenavadnih mariborskih dreves, ki ne sodi med stara drevesa, je lipa pod streho na mariborski avtobusni postaji. Drevo je pod stekleno streho, ko pada dež, ne dobi niti kapljice, hira in stagnira. Veliko je zelo posebnih dreves, po navadi so karakter, ki ga imajo tudi Mariborčani, razvila tista, ki so utrpela poškodbe ali stresne situacije."

Kaj si želite v Mariboru?

"Želim si celostnega upravljanja z zelenim fondom, da nimamo le posameznih lokacij. Naj se ne obravnava enega drevesa, ampak celoten drevored. Želim si povezovanja strok, da nimamo samo urejenih dreves, potem pa pride nov projekt in gradbeno delo in nekdo uniči večdesetletni trud. Želim si spoštovanja do ljudi ne glede na to, kar delajo. Zeleni sektor so ljudje, ki delajo s srcem, pogosto pa so degradirani, zapostavljeni in številčno podhranjeni."

Vabljeni k poslušanju podkasta na povezavi TUKAJ.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/grema-na-kafe-tanja-grmovsek{/soundcloud}