Miha Dajčman
"Naše telo je naša mašina. Avta tudi ne pustiš deset let 'laufati' na starem olju. Za sebe moramo skrbeti," pravi Dora Skorobrijin, učiteljica smučanja in sestra Ilke Štuhec.
Dora Skorobrijin
Zakaj vam je bilo všeč telemark smučanje?
"Ker je težek šport. Pri telemark smučanju je peta prosta, smuča se v razkoraku, notranja noga, ki je zgoraj, se da vedno nazaj. Telemark položaj pri smučarskih skokih ljudje poznajo. No, tako moraš potem ves čas smučati. Fizično je ta šport zelo zahteven. Vedno vsi vprašajo, kaj pa kolena, če padeš ... Ta niso veliko na udaru, saj peta ni fiksna kot pri alpskem smučanju. Smučko imaš samo na sprednjem delu. Poškodbe kolen niso tako pogoste, seveda pa se dogajajo, ker gre za vrhunski šport. Meni je telemark veliko boljši kot alpsko smučanje."
Verjetno se zdi ta šport zabaven vašim tečajnikom, ker je drugačen. Pokažete to disciplino v smučarski šoli?
"Zadnja leta ne, ker sem vmes postala mama in je moja fizična pripravljenost drugačna. Nadejam se, da bom letos po štirih letih stopila na telemark smuči. Velike želje, da bi se kdo učil telemark, ni. Gre za precej mlad šport. Boštjan Čač se je zelo trudil zanj v Mariboru, ampak ta šport se ne prime tako kot alpsko smučanje. Z njim se ne more ukvarjati vsak, težek šport je."
Do nedavnega ste smučanje učili za podjetje Svizec sport. Zdaj začenjate novo pot.
"Bila sem solastnica Svizec sporta, d.o.o. Naredili smo luštno zgodbo, športna šola je čudovita. Moj otrok še vedno hodi na telovadbo k njim, je bil pa pri meni čas za spremembo. S Svizcem sem zaključila, potem pa sem imela možnost za delo pri Alpskem smučarskem klubu Branik. Naknadno, potem ko smo se vse dogovorili, smo dobili še priložnost, da naredimo šolo smučanja Ilke Štuhec. Eni rečejo, da je to ful dobro, in s tem se strinjam, po drugi strani pa moramo stopiti v velike čevlje, ne smemo delati slabo, če ne, me bodo doma celo življenje grdo gledali."
Kako potekajo priprave na novo sezono?
"Vedno se soočamo z vprašanjem, kdaj bo sneg in kdaj začnemo. Pri nas, ki imamo takšno lego smučišča, je to najpogostejša dilema. Gre pa za novo staro stvar. Začenjamo od začetka, letos bomo startali s celoletno alpsko šolo smučanja. Otrokom omogoča kondicijsko in smučarsko vadbo. Slednja je odvisna od snega, upam, da začnemo konec decembra. Želimo si dveh počitniških tečajev, spet odvisnih od snega. Najtežje pa je na začetku narediti kader, ekipo. Vsi živimo od financ, nihče na žalost od ljubezni in zraka, zato moramo ljudem nekaj ponuditi in jih v prvi sezoni prepričati, da smo dober delodajalec. Za zdaj smo sezonski delodajalec, osredotočeni na zimo, želeli pa bi si v prihodnjih letih kakšno stvar dodati."
Vas starši že kličejo?
"Povpraševanja nekaj je. Ampak v Mariboru je nepisano pravilo, da ko pade prvi sneg na Pohorju, se naredi bum, do takrat pa vsi malo spimo. Letos je bilo dolgo toplo, ljudje niso razmišljali o smučanju; če je 20 stopinj, tudi jaz upočasnim misli o smučanju. Na velik vpis še čakamo."
Migati je treba, že zaradi hormonov, ki se takrat sproščajo. Ljudje so bolj srečni, svet pa je lepši, ko so ljudje srečni
Verjetno bo na zanimanje vplival tudi prvi nastop vaše sestre Ilke Štuhec v letošnji sezoni v Lake Louisu.
"Ja, čaka se na ta 6. december, ko bo prva tekma."
V začetku leta ste skupaj z Ilko javnost seznanili z ganljivo zgodbo dveh otrok, ki sta si želela smučati, vi pa ste jima to omogočili. Teh zgodb je verjetno kar nekaj.
"Treba je imeti sito za te zgodbe. To pismo Nine in Aleksa je šlo direktno v srce. Nič drugega nista zapisala kot to, da si želita smučati. In Ilka je pač takšna, da bi vse dala smučati. Stopili sva skupaj, rekla je, da naj 'zrihtam', in smo to naredili. Otroka sta jo potem aprila presenetila na sprejemu, takrat smo spet jokali. Prijetna otroka sta, veliko željo sta imela in veliko sta se naučila."
Po izobrazbi ste profesorica športne vzgoje. Koliko dajo Mariborčani na rekreacijo?
"Se mi zdi, da vsako leto več. Seveda imamo tudi dva pola - tiste ekstremne, ki veliko migajo, in tiste, ki nič ne migajo. Neka zlata sredina pa je dobra za nas. Naše telo je naša mašina. Avta tudi ne pustiš deset let 'laufati' na starem olju. Za sebe moramo skrbeti. Univerzitetni študij na fakulteti za šport pa je bil za nas res fajn. Poskusili smo milijone stvari, številne športe, tudi dodatne možnosti, ki niso bile na rednem urniku, je pa bilo premalo poudarka na pedagogiki. Fakulteto smo zaključili pedagoško zeleni. Jaz sem, hvala bogu sem od 16. leta delala z otroki. Nekateri sošolci in sošolke pa so se po koncu malo ustrašili."
Kako gledate na to, da v šolah ni več toliko športne vzgoje kot nekoč?
"To je odvisno od šole in učitelja. Ja, stvari so mnogo težje, kot so bile včasih. Na žalost zaradi staršev pa zaradi različnih izgovorov in opravičil. Šlo je v napačno smer. Jaz sem astmatičarka, pa sem trenirala tri športe. Ko je kdo v srednji šoli rekel, da ima celoletno opravičilo, ker ima astmo, mi je bilo smešno. Šport krepi marsikaj - pljuča, mišice in konec koncev tudi dušo."
Kaj se je spremenilo, da športna vzgoja ni najbolj priljubljen predmet v šoli?
"Prioritete otrok so se spremenile. Telefoni, računalniki in tablice naredijo svoje. E-šport ni zdrav za telo, če igraš virtualni tenis, se ti srčni utrip ne poveča tako, kot če bi se ukvarjal s pravim. Ni enako. Jaz pravim, gremo ven, v naravo, v telovadnice. Migati je treba, že zaradi hormonov, ki se takrat sproščajo. Ljudje so bolj srečni, svet pa je lepši, ko so ljudje srečni."
Kaj predlagati staršem? Nekateri otroke vpišejo k številnim aktivnostim, drugi sploh ne. Kakšna je prava mera?
"Spet sta dva pola - ali nič ali preveč. Ko otrok pride na trening in reče, da je to že tretji trening ta dan, z glavo ni pri stvari. Če je otrok od jutra v šoli in je v akciji do sedmih, je to noro. Mentalni in fizični napor. Biti mora zdrava sredina. V športu je problem zgodnja usmeritev. Do desetega leta bi morali delati zgolj bazo, to pomeni čim več različnih športov, da otrok dobi širino. Če je prehitro vpet v en šport, bo res boljši kot vrstniki, a ko bo dosegel 'plafon' motoričnega znanja, ga bodo vrstniki prehiteli, če bodo znanje dobili iz različnih panog. Otrok potrebuje raznovrstnost, eno leto eno, drugo leto kaj drugačnega. Seveda mi smučamo, a se športno udejstvujemo tudi drugače. Starši smo vzor. Ja, težko se je spraviti ven, ampak če otroku športanje ukoreniniš, mu bo kasneje lažje."
Česa si želite v Mariboru?
"Snega. Šest mesecev snega, drugih šest pa lahko razdelimo poletje, jesen in pomlad, hahaha. Čisto resno pa mislim, da bo vse res lažje, ko bodo ljudje srečni. Mogoče je še vedno preveč tistega 'glej ti onega'. Pri sebi moramo 'spucati' stvari. Naše mesto je izredno lepo. Ko koga pelješ po mestu, rečeš, lej, kaj imamo in kje smo. Pa da imamo za predsobo smučišče. Samo malo bolj moramo ceniti ta naš Maribor, ne glede na to, kdo ga vodi, iz katere stranke. No, sneg pa res potrebujemo."
