Miha Dajčman
Mariborski igralec Uroš Kaurin se je po desetletju dela v Slovenskem mladinskem gledališču vrnil v Maribor, kjer vrsto let deluje v KUD-u Moment, nevladni in neprofitni organizaciji, kjer ustvarjajo in razvijajo neodvisno gledališče (so del skupnosti GT22), od sezone 2018/19 pa je član Lutkovnega gledališča Maribor. Mnogi se ga spominjajo tudi po vlogi v mladinskem filmu Gremo mi po svoje. Z nagrajencem na Borštnikovem srečanju (nagrada za mladega igralca in nagrada za izjemno kolektivno stvaritev leta 2010, nagrada za igro z Vitom Weisom v predstavi Heroj 2.0 - Predstava vseh predstav leta 2018) smo se srečali v Bona dei, baru blizu GT22. "Mogoče ni najbolj fensi, mogoče kava ni najboljša v mestu, smo pa tu večino časa, če smo na GT-ju. Tu poznam Tjašo, Mirando in Duleta in mi je zelo domače," je izbor lokala razložil Kaurin. Pil je espresso.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/grema-na-kafe-uros-kaurin{/soundcloud}
Zakaj ste se vrnili v Maribor?
"Takoj po AGRFT-ju sem šel za eno leto študirat koreografijo v Amsterdam. Vrnil sem se v Ljubljano, kjer sem dobil službo v SMG-ju, in bil tam deset let. Na začetku sem veliko delal na neodvisni sceni. Pred tremi leti smo v Momentu začeli razmišljati o programskem razpisu in sem not padel, odkar je zraven tudi Nika Bezeljak, sem začutil več poslanstva tu. S partnerko sva začela razmišljati o stanovanju, bajti, o tem, kako bi živela. Ali si v Ljubljani in jokaš cel čas, da bi to ful imel in je drago, ali pa greš v Maribor in to dobiš za bistveno manj denarja. Pragmatični del je odločil. Ob tem sem vedel, da se je odprlo mesto v Lutkovnem gledališču, ki me je mikalo, ker bi ob tem lahko delal še v Momentu."
Bodimo mesto, kjer se zdi ljudem s Tezna, iz Limbuša ali Nove vasi, da imajo v mestu svoje mesto, da smo tukaj nekaj vredni
