Direktor UKC Maribor Anton Crnjac: "To je najbolj kritično stanje v zgodovini naše ustanove"

Mariborska bolnišnica še naprej posluje z izgubo. Do septembra so bili odhodki za 3,96 milijona evrov višji od prihodkov. "Covid je prizadel delovanje naše institucije. To je najbolj kritično stanje v zgodovini naše ustanove," je na današnji seji Sveta UKC Maribor začel poročilo o stanju v bolnišnici direktor dr. Anton Crnjac. "Napovedali smo uravnoteženo poslovanje. Z nastopom mojega mandata smo govorili o šestih milijonih evrov izgube, ki smo jo zdaj zmanjšali na 3,96 milijona evrov. Smo dokaj stabilna bolnišnica. Tudi druge bolnišnice izkazujejo primanjkljaj," je dejal Crnjac. Povedal je, da so že začeli številne aktivnosti, s katerimi bi izboljšali poslovanje na odhodkovni strani, pri čemer je omenil zaloge zdravil in materiala, ki da so jih zmanjšali za 20 odstotkov. Potem pa je spet prišla "velika covid kriza, programi odpadejo. Pogon necovidne obravnave je ustavljen in to se pozna tudi na finančnem stanju".

Svetniki so sicer prestavili seznanitev z načrtom notranjih revizij poslovanja bolnišnice. Menili so, da je načrt preskop, služba za izvajanje revizij pa kadrovsko podhranjena - v njej je samo ena oseba za celotni UKC. Crnjac je povedal, da sam je naklonjen zunanjim revizijam poslovanja.

Finančno stanje UKC bi se utegnilo do konca leta nekoliko izboljšati, če bodo na državni ravni upoštevani njihovi predlogi k aneksu k splošnemu dogovoru v zdravstvu, predvsem glede višjih cen za zdravljenje covid bolnikov in vrednotenje po težavnosti posegov ne po številu primerov, je še dejal Crnjac. Po drugi strani se bo poznal nedavni dvig plač medicinskim sestram, v UKC ocenjujejo, da bodo zato za okoli sedem milijonov evrov višji odhodki. "Vendar to zdaj ni naša glavna skrb. Bolnišnica se polni. Dosegli smo vrh naših zmožnosti. Govoriti o čakalnih dobah in varčevalnih ukrepih zdaj je nemogoče," je dejal Crnjac.

Med razpravo je bilo izpostavljeno tudi, da ponekod morda ni dovolj realiziranega programa, covidu navkljub. Letos so doslej opravili denimo le tri operacije krčnih žil. Kot je pojasnil strokovni direktor dr. Matjaž Vogrin, je bil UKC Maribor ves čas covid bolnišnica in bila sta samo dva meseca, ko je bilo "relativno malo covid pacientov. Ljudje so se preprosto morali spočiti, potrebovali so dopuste. Sicer ne bi bili več pripravljeni delati." Tudi predsednik sveta dr. Kazimir Miksić je izpostavil, da je realizacija pri težjih zdravstvenih posegih vendarle nad 90 odstotki, kar je "izjemno v teh razmerah".

Oktobra je na prvo zdravstveno storitev v UKC Maribor sicer čakalo 38.149 ljudi. Za 18 odstotkov manj prvih zdravstvenih storitev kot leta 2019 so letos opravili mesečno. So pa kot posledico daljšanja čakalnih dob zabeležili kar 45 odstotkov večji priliv napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro, pri čemer je napotitev velikokrat vprašljiva, pravijo. A tudi več kot polovica ljudi z napotnico s stopnjo zelo hitro čaka preko dopustne čakalne dobe, ki je 14 dni. Bistveno več obravnav so zaznali tudi na urgenci, kjer napotnice bolniki ne potrebujejo.

Vodstvo se boji, kaj se bo zgodilo, ko bo covid kriza minila. Pričakujejo namreč rapidno višanje števila napotnic. Vogrin je povedal, da je eden od ciljev povečati število postelj za intenzivno terapijo. Če so jih pred epidemijo covida-19 imeli 27, jih po izhodu iz te krize načrtujejo 50. Kot vsako leto je svet zavoda sicer izdal sklep, s katerim odobrijo izvajanje dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob na treh področjih, kjer so te še posebno pereče - na kardiokirurgiji, ortopediji in radiologiji. Potrdili pa so tudi investicijske dokumente za nabavo dveh aparatur, ki sta po besedah vodstva vitalnega pomena. Gre za sterilizator, ki ga bodo uporabljali na ginekološki kliniki, in analizator za določitev drog v biološkem materialu, ki je pomemben diagnostični pripomoček bolnišničnega laboratorija.