Do 27. januarja bo na ogled instalacija Šest milijonov ladjic društva UP-ornik: Šest milijonov ladjic bodo reciklirali

Jon Knez Jon Knez
15.01.2023 19:07

Obiskovalcev se je čustveno dotaknila in jim dala nov, pristnejši vpogled v genocide

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Doslej si je instalacijo ogledalo okoli 20.000 obiskovalcev.  
Andrej Petelinšek

Društvo UP-ornik je za dijake iz celotne Slovenije priredilo dogodek, na katerem so jim v sodelovanju z Dijaško organizacijo Slovenije in Dijaško skupnostjo Maribor predstavili projekt Šest milijonov ladjic za šest milijonov žrtev genocidov, ki je v zaklonišču Metalne na Teznu kot umetniška instalacija na ogled od junija.​ Boris Krabonja, profesor zgodovine in predsednik UP-ornika, je dijakom v predavanju predstavil grozote preteklosti, s poudarkom na holokavstu. Predstavil jim je tudi zgodbo koncentracijskega taborišča Auschwitz, kamor je v preteklih letih popeljal več kot 50 skupin. Več kot šest milijonov papirnatih ladjic predstavlja šest milijonov ubitih sanj, šest milijonov neizživetih mladosti, šest milijonov sloves in šest milijonov ubitih duš.

Preteklost se ne sme ponoviti

Okrog 20 tisoč dijakov, upokojencev in drugih je izdelovalo ladjice in si umetniško instalacijo že ogledalo. Nekateri pa so si jo v petek ogledali prvič.

Enej, dijak Srednje ekonomske šole iz Maribora, ki si je instalacijo že ogledal, nam je povedal, da je zelo pretresljiva in omogoča lažjo predstavo, koliko je šest milijonov žrtev. Ozaveščati ljudi o genocidu je pomembno, ljudje se morajo zavedati tega, ogled pa bi priporočal vsem mladim. Elina z Gimnazije Ormož je sodelovala pri sestavljanju ladjic, zdaj si je prišla ogledat projekt: "Zgodbo holokavsta in genocidov poznamo iz šole, danes pa smo dobili širši pogled. Zgodbo dojemamo vsak po svoje, se pa zavedamo grozot, ki so se zgodile - in da moramo storiti nekaj, da se to ne bi ponovilo."

Krabonja pravi, da so ga odzivi dijakov velikokrat presenetili, saj so se zelo čustveno odzivali. "Ugotovil sem, da instalacija pove veliko več, kot sem pričakoval. Vesel sem, da je vse skupaj padlo na plodna tla. Pri iskanju lokacije je šlo za ljubezen na prvi pogled. Ko sva z direktorjem Metalne govorila, kje bi jo lahko postavili, sem imel idejo, da instalacijo postavimo v eni od hal. Ker so vse hale v najemu, mi je predlagal zaklonišče - in ko sem si ga ogledal, sem si rekel, da je to to," je pojasnil. O sporočilu instalacije pa, da nikoli ne smemo človeka materializirati, ampak ga moramo razumeti kot celostno osebo, ki ima svojo dušo s svojim smislom življenja: "Ne sme se ponoviti preteklost, ko smo človeka spremenili v nek balast in trupla ter s tem minimalizirali težo genocidov, ki so se dogajali."

Za projekt ladjic kriva živahna dijaka

To je že drugi projekt ladjic društva UP-ornik - prvič so jih pred leti izdelali 2,4 milijona. Krabonja je dijakom povedal anekdoto, kako je sploh prišel na idejo o izdelovanju ladjic. Pred leti je imel pri uri zgodovine dijaka, ki sta bila živahna. Da bi ju pomiril, jima je rekel, naj počneta karkoli, le tiho naj bosta. Pa sta iz papirja začela izdelovati ladjice - in porodila se mu je ideja, da skupaj sestavijo šest milijonov ladjic, kolikor je ljudi stradalo v holokavstu. Ker se je, kot je pojasnil, našlo nekaj "pametnjakovičev", ki so moralizirali, da je bilo v svetovni zgodovini še več genocidov, ne le nad judi, so ladjice posvetili vsem žrtvam genocida. "Pri dijakih moraš biti zmeraj pozoren, kajti karkoli naredijo, naredijo z namenom. Veliko njihovih dejanj lahko uporabiš za svoje ideje. Toliko, kot jaz naučim svoje dijake, naučijo oni mene," je dodal Krabonja, ki za zdaj o novih projektih ne razmišlja, saj je, kot pojasni, izpolnil svoj življenjski cilj - mladim približati ljubezen do življenja in ljudi. "Trideset let v šolstvu in 20 let vodenja dijakov v Auschwitz je bilo dovolj. Ko se predavatelj ponavlja, samemu sebi postane dolgočasen - in je čas, da utihne, saj nima več kaj pametnega povedati. Svoje poslanstvo sem izpolnil."

5500 evrov za 35 ton papirja

Instalacija bo na ogled do 27. januarja, ko obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Nato bodo papirnate ladjice, ki skupaj tehtajo 35 ton, odpeljali v reciklažo na Surovino, od česar bodo dobili 5500 evrov, ki bodo namenjeni društvu UP-ornik za razporejanje humanitarne pomoči, je pojasnil koordinator projekta ladjic in Krabonjin nekdanji dijak Adrijan Islamaj.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta