Dom Danice Vogrinec Maribor: Osebe z demenco lahko sprejmejo takoj

Epidemija koronavirusa je močno in globoko posegla v populacijo starejših, tako v domačem okolju kot znotraj domov za starejše v Sloveniji. Spomladi, po pojenjanju drugega vala epidemije, ko so lahko v domovih ponovno začeli sprejemati nove stanovalce, so se v Domu Danice Vogrinec Maribor odločili za notranje prestrukturiranje in tako lahko sprejmejo takoj osebe z demenco na varovani oddelek.

Varovani oddelek Doma Danice Vogrinec je namenjen osebam z demenco, pri katerih je bolezen napredovala do te stopnje, da potrebujejo delno ali popolno pomoč in 24-urni nadzor in oskrbo. V dom so nameščene v tistih fazah, ko v domačem okolju več zanje ne morejo poskrbeti in potrebujejo varovanje, spremljanje, spodbujanje, da ne bi bile nevarne sebi. Faze te kronične napredujoče bolezni možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje, so različne.

​Včasih se je čakalo tudi leto dni

"V okviru doma smo imeli na varovanem oddelku nameščene osebe z demenco, ki se jim je stanje toliko spremenilo, da niso več potrebovale toliko varovanja. Kajti ko bolezen pri osebi z demenco toliko napreduje, da ni več pokretna, ne potrebuje več toliko varovanja. Tukaj smo znotraj doma naredili spremembo in se prestrukturirali ter osebe z demenco v fazi, ko ne potrebujejo več toliko nadzora, premestili znotraj doma. Posledica tega je, da imamo v varovanem oddelku malo več možnosti za namestitev stanovalcev, ki se gibljejo samostojno ali s pomočjo pripomočkov, a so neorientirane in begave," pojasnjuje Melita Fijavž, socialna delavka v domu.

V največjem državnem domu za starostnike so bile najdaljše čakalne dobe prav za namestitev na varovani oddelek. Tudi do leta dni je bilo treba čakati na prosto posteljo. "Zdaj so čakalne dobe zelo kratke oziroma imamo možnost takojšnje namestitve v večposteljne sobe, s katerimi razpolagamo," dodaja Fijavževa. Kapaciteta varovanega oddelka, natančneje delovna enota Pobrežje 2, ostaja enaka, 167 postelj. Stanovalci so nameščeni na podlagi sklepa sodišča.

Bolezen izčrpa celotno družino

Demenca je bolezen, ki ne prizadene le osebo z demenco, ampak tudi vse, ki skrbijo zanjo. "V populaciji bolezen narašča, stiske družin so ogromne. Skrb za osebo z demenco je izčrpavajoča in zajema celega človeka in 24-urni nadzor. Za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Osebe z demenco, ki so pokretne in pri katerih so kognitivne sposobnosti tako znižane, da niso več orientirani in z nekimi aktivnostmi lahko ogrožajo sebe. Vsem, ki za takšne osebe skrbijo, bi radi sporočili, da jim lahko pomagamo tukaj in zdaj," pozove Fijavževa, saj se nanje še vedno obračajo družinski člani s prvim vprašanjem, koliko je čakalna doba. Trenutno je ni.

Možnost, da zbolimo za demenco, se s starostjo narašča. "V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi," so zapisali pri Združenju Spominčica, slovenskem združenju za pomoč pri demenci.