V družini vrbovk med drugim poznamo belo, sivo in rdečo vrbo, krhlico, mandljasto vrbo, beko ... A zares stare vrbe, ki jih izjemoma najdemo v neokrnjeni naravi, so redke v mestnih središčih. V Mariboru so najvidnejše povešave vrbe na Lentu, ki se zdijo starejše, kot so.
Ko so hoteli posekati vrbe na Lentu
"Večina povešavih vrb oziroma vrb žalujk, ki so bile sajene pred štiridesetimi, petdesetimi leti, je bila zamenjana. Vrbe zaradi hitrega razvoja in velikih letnih prirastkov hitro dajo vtis, da so starejše, kot so. Povešave vrbe na Lentu so bile sajene ob ureditvi Lenta v 80-ih letih, marsikdo zmotno misli, da so tamkajšnje vrbe stoletne. S povešavimi vrbami najbolj povezujem Humkove ureditve mestnih zelenih trgov in parkov ter Plečnikove ureditve. Dve povešavi vrbi je Humek tik po vojni umestil na Trg generala Maistra, po eno na Slomškov trg in vsaj eno v Mestni park, ob peskovnik v japonskem vrtu. Stara mariborska linija povešavih vrb je na Oreškem nabrežju, ki je bilo urejeno v 60-ih letih. Tudi ta drevesa so bila do danes zamenjana. Novo potezo iz povešavih vrb so si arhitekti zamislili med Sodnim stolpom in in Studenško brvjo, donatorsko je bila sajena v letu EPK, torej 2012.," pove arboristka Tanja Grmovšek.
Vrba deluje zelo "mehko in nežno", zato jo pogosto uporabljajo kot metaforo za žensko telo
Zgodaj poleti 2009 je takratna mestna oblast hotela posekati vrbe ob Dravi. Da se to ni zgodilo, se lahko zahvalimo predvsem Danijelu Rebolju. "Drevesa so živa bitja, ne okrasni predmeti. Žal ni veliko ljudi, ki bi tudi čutili tako in zato, še posebno v mestih, z drevesi ravnamo kot recimo z betonskimi koriti. Zdaj jih bomo prestavili sem, zdaj tja, a ker dreves, s koreninami globoko v zemlji, ne moremo poljubno premeščati, jih pač podremo in zasadimo nova. Če jih. Tako je izginila tudi večina čudovitih starih vrb na Lentu, le nekaj jih je ostalo. In v strahu, da ne bi izginile še tiste, smo se ti, ki čutimo živost dreves, 4. julija 2009 postavili zanje. Uspešno! Dravsko obrežje je tako vsaj v nekaj metrih ostalo v prijetnem poletnem hladu teh 'starih drevesnih gospa', ki krasijo prostor ob starem mostu," se spominja Rebolj.
Drevo nesmrtnosti in uporabnih izdelkov
V zgodovini simbolizma in mitologije ima vrba častitljivo mesto. Zahodni del sveta žalujko povezuje s smrtjo in žalovanjem, na kar namiguje že samo ime drevesa, ki se s svojimi vejami prav zares sklanja včasih tudi povsem do tal ali do vodne gladine. Vrba deluje zelo "mehko in nežno", zato jo pogosto uporabljajo kot metaforo za žensko telo.
Izročilo prerijskih Indijancev pozna celo zgodbo o ptici, ki je v kljunu prinesla vrbovo vejico in je ozelenela. Kar tudi drži, kajti če odrezano vrbovo vejico zasadimo v zemljo, se bo najverjetneje okoreninila. Eno najstarejših verovanj pa vrbo povezuje s prehodom v nesmrtnost.
Na preteklost spominjajo tudi stare košare in mnogi drugi pleteni ter uporabni izdelki iz vej vrbe beke, ki jih je pletar jeseni porezal in čez zimo napletel potrebno za prihajajoča pomladna in poletna opravila na kmetiji. Ponekod se tovrstno izročilo še ohranja.
Prihodnjič o divjih kostanjih
Zapis o drevesih bomo prihodnjo soboto namenili divjim kostanjem. Njihove plodove starejši ljudje še danes radi poberejo s tal in jih nosijo v žepih, saj verjamejo v njihovo zdravilnost pri bolečini v mišicah in sklepih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
