Pia Prebevšek
Društvo, ki velja za eno prvih v nekdanji Jugoslaviji, je leta 1987 ustanovilo prvo zavetišče za živali na območju Slovenije in Balkana. Danes se zavzemajo predvsem za ozaveščanje javnosti in za iskanje novih lastnikov za živali. Lani, ko so praznovali 50 let, obletnice niso na veliko zaznamovali. "Nismo nastopaški, denar in čas raje vložimo v to, da pomagamo. Tisti, ki nas poznajo, vedo, kaj in kako delamo. Pomembno nam je, da smo znani po dobrem in uspešnem delu," nam je zaupal predsednik Rok Štibler.
Društvo ni enako zavetišču
Od leta 2012 zavetišča več ne upravljajo, a imajo na istem naslovu prostore in z njim uspešno sodelujejo, ko je potrebno. "Verjetno je to razlog, da nas ljudje še zamenjujejo z zavetiščem," pove predsednik. "Velikokrat nas kontaktirajo ali nam javljajo stvari, ki bi jih morali sporočiti tja, in obratno. Poznajo nas predvsem tisti, ki so z nami že imeli stik, na primer da smo pri njih namestili kakšno žival." Odpravi teh razlik se intenzivno posvečajo, zato delajo za prepoznavnost in ozaveščajo javnost - tudi z delavnicami v vrtcih in šolah pod sloganom Zbudi se! Bodi odgovoren do živali! Tradicionalno ob svetovnem dnevu živali (4. oktobra) organizirajo pohod na Pohorje, v mestu pa tudi kakšne manjše koncerte, modne revije z živalmi ali druge promocijske dogodke.
77 prejetih prijav, 125 obiskov, 105 oskrbljenih živali v letu 2017
Projekt Nadzoorniki
Društvo ima nekaj časovno omejenih projektov in nekaj takšnih, ki so aktualni ves čas. Eden teh je Nadzoorniki. "To je skupina ljudi, ki, ko dobimo v društvu prijavo, opravi preliminarni pregled. Smo vez med ljudmi in inšpekcijo. Ob sami prijavi ocenimo, kako resna je prijava in kako ravnati naprej." Nadzoorniki so pri pregledu opremljeni s seznamom, na katerem so zapisani določeni minimalni pogoji, ki jih mora lastnik oziroma namestitev za žival izpolnjevati. Ta jim pomaga oceniti situacijo.
Nato zavisi, koliko so ljudje kooperativni, in po besedah predsednika je sodelovanje v večini nemogoče - takrat situacijo predajo inšpekciji. A včasih je drugače. "Ko ljudje uvidijo, da jih ne bomo kaznovali in nimajo več napadalne vloge, se z njimi pogovorimo. Svetujemo in pomagamo jim po svojih močeh, oziroma če ne gre drugače, predlagamo, da za živali poskrbi kdo drug." Odvzem se zgodi predvsem, ko so pri lastnikih socialne težave, zaradi katerih ne morejo preskrbeti niti za sebe, še manj pa za živali, ki jih imajo sicer zelo radi. Pri namestitvi živali v nov dom, tega izberejo sami. Namestitev pregledajo, žival pa obiskujejo in spremljajo tudi po namestitvi.
Odnos se izboljšuje
Kot še pojasni predsednik društva Rok Štibler, po poklicu veterinar, se opazi velika razlika v odnosu do živali, če primerjamo ta odnos s tistim pred desetimi leti. "Predvsem pri prostoživečih mačkah, katerih včasih ni nihče steriliziral in vračal v naravo. Še vedno je veliko teh mačk, a red je večji in ljudem je jasno, da je bolj obvladljivo, če se sterilizira, ne samo hrani."
Kolikor so socialna omrežja pozitivna za ozaveščanje glede skrbi za živali, predstavljajo tudi problem. "So odlično orodje za tiste, ki želijo pod pretvezo, da zbirajo donacije za živali iz denimo držav na Balkanu, veliko zaslužiti. V veliko primerih ta denar ne pride tja, kamor je namenjen, ali le v majhnem deležu, preostalo si pospravijo v žep." Prej moramo narediti vse, kar lahko, v Sloveniji, ki je še daleč od idealnega.
