V sredo zvečer se je poslovil festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki je z raznolikimi tematikami in načini uprizoritve navduševal mimoidoče, še posebno najmlajše. Na ploščadi prenovljenega Glavnega trga se je v šestih dneh zvrstilo dvanajst predstav, med najizvirnejšimi je bila vsekakor Zadnji ulov Gledališča Ane Monro.
Dokler bo javni prostor, bo ulično gledališče
"Sodobno ulično gledališče zajema izjemno širok spekter naslavljanja občinstva - od čistega zabavljaštva tako imenovanih baskerjev, potujočih zabavljačev, do ogromnih spektaklov, angažiranega uličnega gledališča, pridigarskih intervencij do protestniških akcij. Sodobni ulični ustvarjalci sledimo dogajanju v družbi in pripravljamo temu primerne predstave. Zame je pri uličnem gledališču najpomembnejša njegova neposrednost do naključnega uporabnika. Zato je izjemno, ko v publiki vidiš nekoga, ki se je ustavil za sekundo in ostal do konca predstave. Dokler bo javni prostor, bo tudi ulično gledališče," o poslanstvu uličnega gledališča odgovarja Goran Završnik, eden najvidnejših slovenskih uličnih gledališčnikov, ki je nastopil v predstavi Zadnji ulov.
"Izjemno je, ko v publiki vidiš nekoga, ki se je ustavil za sekundo in ostal do konca predstave"
"Predstava, ki ste jo videli na letošnjem Lentu, govori o tem, kako bomo nekoč ujeli zadnjo ribo," o svojevrstnem umetniškem aktivizmu doda Završnik. "Nalašč sta v predstavi izpostavljena ribiča, ki zgolj opravljata svoje delo in bosta pač ulovila zadnjo ribo in jo še zadnjič predelala v konzervo ali pa obesila na steno ali kar si gledalci z ulice zaželijo. In idej, kaj narediti z zadnjo ribo, je nešteto. Predlagajo nam, da jo kloniramo, spečemo, na steno obesimo, pojemo, vržemo nazaj v vodo, skratka, idej je bilo toliko, da smo dodali 'srečen konec', da lahko prizorišče zapustimo z vsaj malo optimizma," pojasni Završnik.
Izginuli rdeči nosovi
V Mariboru je letos nastopil tudi dvojec nemškega gledališča Labaaz ter s klovnovsko nežno in prikupno norčavostjo navdušil predvsem najmlajše občinstvo. "Poseben izziv je bila prisotnost fontane, kjer se otroci vseskozi zelo glasno igrajo. A je šlo. Predstavo sva naredila lani, in ker imava rada glasbo in klovnovsko norčavost, je to v ospredju. Klovnovske rdeče nosove pa sva spravila v žepe. Včasih se je z njimi težko približati občinstvu, v Nemčiji imajo ljudje precej močno zakoreninjene stereotipe o rdečih nosovih, kar je žalostno," odgovarjata ulična umetnika, ki skupaj ustvarjata devet let.
Med drugim smo v času uličnega gledališča uživali v raznovrstni glasbeni ponudbi, tudi ob glasbi Davida Bowieja, ter ob uličnem impro kvizu, vsekakor pa ves teden v nadvse dobrodošlem smehu, ki je odmeval po mestu. Programsko je dogajanje oblikoval Goro Osojnik. "Letos smo med festivalom doživljali vročinski val, ki je obiskovalcem preprečeval ogled predstav, zato smo popoldansko in večerno predstavo združili v skupni paket. Nedvomno pa je prenovljeni Glavni trg zelo privlačno prizorišče, ponuja veliko uprizoritvenih prostorov. Letos smo se pri izbiri predstav usmerili predvsem v 'frontalne predstave' večinoma domačih ustvarjalcev, saj do nedavnega ni bilo znano, kakšne uprizoritve nam bo dopuščala pandemija," je povedal producent.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
