Filozofska fakulteta v Mariboru: Zakaj sta sindikalista na udaru dekana Friša

Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki jo vodi dekan Darko Friš, "razsaja epidemija pritiskov na sindikalne zaupnike", je prepričan predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič. "Proti njim podajajo predloge za opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in razne naznanitve domnevno spornih dejanj, četudi se sploh niso zgodila, očitajo banalnosti ter izrekajo ukrepe brez zaslišanja. Vodstvo mariborske filozofske fakultete je alergično na sindikat in vsakogar, ki si drzne izraziti kritično mnenje, ki ni pogodu vodstvu," opozarja Kovačič. Friš obtožbe zanika.

Trenutno sta na udaru predsednica Visokošolskega sindikata UM Marija Javornik in sindikalni zaupnik na filozofski fakulteti Simon Zupan. Javornikova, Zupan in naš vir iz študentskega sveta, ki želi ostati anonimen, so prepričani, da so se pritiski oziroma "poskusi discipliniranja" začeli po objavi besedila v Pogledih v Večeru, z naslovom Koronauniverza (21. avgusta 2020), v katerem sta sindikalista javno problematizirala študij na daljavo. Dekanu Frišu namreč naj ne bi bilo pogodu stališče, ki so ga zavzeli tudi študentje, ki so se združili preko facebook skupine Študenti hočemo nazaj na fakultete (danes imenovana Študenti še obstajamo). Vodstvo naj bi se, kot trdi anonimni vir, balo protestov pred fakulteto. Proti sodelovanju v tovrstnih protestih se je takrat nenavadno opredelil študentski svet Filozofske fakultete UM, katerega predsednica je prodekanica za študentska vprašanja Maša Jazbec. Vsi drugi študentski sveti mariborskih fakultet so tedaj podprli zavzemanje za vrnitev na fakultete, medtem ko naj bi bila Jazbečeva celo grozila ustanoviteljem te skupine. {api_embed_photo_R30}732933{/api_embed_photo_R30}

Primer Marije Javornik

Jazbečeva naj bi bila pod močnim vplivom dekana Friša, ta pa na to odgovarja, da je članica vodstva, zato je sodelovanje dobro, a na odločitve študentskega sveta ne vpliva, saj gre za "avtonomen organ". Jazbečeva ob tem poudarja, da ji "dekan ni ničesar naročal". Anonimni vir, s katerim smo se pogovarjali in torej poznamo njegovo identiteto, a se ne želi javno izpostaviti, pa je opazil, da je Jazbečeva člane študentskega sveta večkrat spodbujala, naj pozorno spremljajo delo profesorice Marije Javornik. "Na tapeti je bila samo ona, noben drug profesor, večkrat je tudi poudarjala, da naj se ne bojijo izraziti svojega mnenja, saj imajo podporo vodstva," priča anonimni vir. Maša Jazbec obtožbe, da je pozorneje spremljala delo Javornikove in tudi Zupana, zanika. Spomnimo: Javornikova je novembra 2020 na predlog dekana Friša prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. To naj bi bila prejela zaradi neprimernega vedenja na delovnem mestu, izdana naj bi bila prijavna dokumentacija, ki je pa Javornikovi kljub pozivom sindikata niso želeli predložiti, saj naj bi "ščitili osebne podatke prijaviteljev". Rektorat je pri skrivanju dokumentacije šel celo tako daleč, da je na račun Univerze sprožil upravni spor. Po mnenju Javornikove je sporno, če rektor sprejema odločitve na predlog dekana in zaposlenemu ne omogoči niti možnosti obrambe, vse to pa pospremi z visokoletečimi besedami o kulturi dialoga, mirnem dialogu.

Primer Simona Zupana

Saga s Simonom Zupanom pa se je začela aprila letos, ko so študentje pri predmetu prevajanje tehničnih besedil - angleščina pisali kolokvij. Zaradi epidemioloških razmer se je predmet izvajal v okolju MS Teams. Zaradi takratnih odlokov je najprej napovedal pisni kolokvij, dva dni pozneje pa je zasledil informacijo, da bodo v skladu z novim vladnim odlokom dovoljeni izpiti in seminarji v prostorih fakultet, in sicer v skupinah z največ desetimi udeleženci. Isti dan je tako resorni prodekanici Karin Bakračevič najavil kolokvij in po njeni potrditvi o tem obvestil študente. Poslal jim je elektronsko anketo, v kateri jih je prosil, naj označijo, katera ura bi jim najbolj ustrezala.

A z izvedbo kolokvija v živo se ni strinjala Maša Jazbec. Zupanu je poslala elektronsko sporočilo s prošnjo, da bi kolokvij potekal na daljavo, sošolce pa je v skupini povprašala, kako si želijo pisati kolokvij, in pri tem poudarila, da imajo podporo vodstva. Meni, da so bili sošolci takrat v stiski, saj ni bilo dovoljeno prehajanje med občinami, nekateri niti nimajo svojega računalnika. "Zupan je vsem v skupini poslal anketo ter nas s tem prisilil, da moramo na fakulteto, ne da bi ga zanimalo, kako bomo prišli tja. Študentje so bili razočarani in so se obračali name," trdi Jazbečeva.

Primer kolokvija v živo

Trdi, da v nagovoru ni omenjal imen, priimkov, spola, funkcij ali česa podobnega, kar bi nakazovalo, koga ima v mislih. Pozoren je bil tudi, da ni usmerjal pozornosti nikogar v učilnici. Jazbečeva pa je ob tem dodala, da so vsi v razredu vedeli, da gre za njo, in so po izpitu tudi pristopili do nje. Kot je dejala, se je počutila ogroženo. Omenjena študentka je sicer prejela pozitivno oceno, opravila je vse obveznosti in Zupan je bil prepričan, da je zadeva s tem zaključena. Postopkov proti njej ni sprožal, saj verjame, da mladi ljudje delajo napake, a je dovolj, da jih na to opozori. Zakaj je torej ta primer pomemben?

Primer domnevnega mobinga

Ne da bi se obrnila nanj, na predstojnico oddelka ali tutorja študenta, se je Jazbečeva obrnila na dekana Friša in na komisijo za študentske zadeve naslovila prošnjo za menjavo Zupana kot izvajalca predmetov, v kateri ga je obtožila groženj in mobinga. Komisija je vlogo obravnavala kot brezpredmetno, saj je Zupan ne bo več učil, a zaradi omenjene vloge je profesor prevajalstva in tolmačenja izvedel za obtožbe. Študentka je prošnji priložila še sklep študentskega sveta FF, ki se je seznanil s problematiko in "grožnjami enega izmed profesorjev", in sklep študentskega sveta UM o tem, da izraža ničelno toleranco do posrednega ali neposrednega poseganja v avtonomno delovanje in organiziranje študentskih predstavnikov na Univerzi v Mariboru. Zupan je bil nad sklepoma presenečen, saj ga o tem ni noben obvestil, prav tako se ni imel možnosti zagovarjati, v študentskih svetih pa je bil spoznan za krivega.

Anonimni vir, ki je prisostvoval na seji študentskega sveta Filozofske fakultete UM: "Seja v začetku aprila je potekala na daljavo in v točki razno je Jazbečeva kar naenkrat omenila, da ji je profesor grozil pred celim razredom. Povedala je tudi ime in priimek profesorja. Razvila se je debata in na načelni ravni smo se strinjali, da na splošno ne podpiramo groženj in mobinga. Sprejeli smo sklep, vendar po številu glasov ta ni bil sprejet soglasno. Menim, da so nekateri proti njemu imeli zadržke." Maša Jazbec pa zatrjuje: "Vsi na svetu so glasovali za sprejetje sklepa." Našemu viru se je zdelo nenavadno, da se profesor ni imel možnosti zagovarjati. Dodaja še, da nobeden od študentov, ki so bili priča tem domnevnim grožnjam, ni dal niti anonimne izjave, da bi to potrdil. Zupan se je na sprejetje sklepov odzval s pojasnilnim dopisom obema študentskima svetoma, po besedah anonimnega vira pa je Jazbečeva člane sveta prosila, naj na sporočilo ne odgovarjajo, saj je imela pestra dva meseca in da se bodo o tem pogovorili na seji, kar pa se ni zgodilo. Vir je tako dobil občutek, da skuša to pomesti pod preprogo.

Ker torej ni bilo sproženih uradnih postopkov, dekan o dogodku ni obvestil Zupana, se je pa z dopisom obrnil na rektorja Zdravka Kačiča. Septembra je tako Zupan prejel povabilo dekana na "delovni sestanek". Na vprašanje, zakaj je na zagovor vabljen šele pet mesecev pod dogodku, mu je Friš odgovoril, da zaradi dopustov. Nam pa je dejal, da "ne ve, zakaj je prišlo do takšnega zamika", in da "je o dogodku obvestil rektorja ter reagiral, ko ga je k temu pozval rektor".

Primer delovnega sestanka pri dekanu Frišu

Zupan je bil o sestanku obveščen 24 ur prej, in ker je sumil, da so obtožbe povezane s sindikalnim delovanjem, se je odločil pripeljati dva sindikalna predstavnika - pravnega zastopnika Aleša Borteka in predstavnico Visokošolskega sindikata Simono Sternad Zabukovšek. Kot je dejal Friš, ni pričakoval, da bo pripeljal še predstavnika sindikata, "saj je bil na sestanek povabljen kot delavec in ne kot sindikalni zaupnik. Ker se je podrejeni odločil, da bo prišel z odvetnikom, sem se tudi jaz odločil, da bom povabil prodekanici." Friš je dodal, da ne razume, zakaj bi bil njegov podrejeni šibkejši člen, če ni bilo sproženih uradnih postopkov. Delovnega sestanka so se tako udeležili še prodekanici Karin Bakračevič in Irena Stramljič Breznik, tajnik Iztok Lugarič in članica strokovne službe Biserka Hojnik.

Dekan Friš sindikalnima predstavnikoma ni želel dati besede, saj naj ne bi šlo za pravni postopek, ampak za soočenje mnenj. Po predstavitvi obeh stani je dekan potrdil, da ni bila sporna izvedba kolokvija, ampak domnevne grožnje zoper prodekanico in senatorko Mašo Jazbec. Dekan meni, da ni šlo za mobing, ampak za grožnje, ki si jih sam kot profesor ne bi upal izreči študentom v takšni situaciji. "Študenti na univerzi so najbolj ranljiva skupina in do kakršnih koli pritiskov proti njim moramo imeti ničelno toleranco," je dejal Friš. Irena Stramljič Breznik je ob tem dodala, da je čas pred ocenjevanjem za študente stresen, zato jim sama raje nameni kakšno spodbudno besedo, čustva in razočaranja pa raje izraža ob primernejših trenutkih.

Primer kršitve hujše narave

Za odziv smo prosili tudi rektorja mariborske univerze Zdravka Kačiča in potrdil je, "da je prišlo do konfliktne situacije, o kateri je bil obveščen dekan, ki je zbral ustrezne informacije, se z obema pogovoril in posredoval rektorju". Po pregledu gradiva na rektoratu so situacijo "rešili s komunikacijo z obema vpletenima", natančneje z dopisom, v katerem je zapisano, da bi lahko v opisani konfliktni situaciji v luči kulture dialoga in sprotnega objektivnega reševanja konfliktov znotraj članice obe strani ravnali drugače. Kačič zanika povezave s sindikalnim delovanjem in omenjenimi konflikti.

A to ni edini primer, ki ga sindikat dojema kot pritisk na sindikalnega zaupnika. Nedavno je bil Zupan na udaru tudi zaradi strokovnim službam naslovljenega vprašanja, ali lahko razpiše pet izpitnih rokov za študenta, ki ima opravljene obveznosti, nima pa vpisanih ocen. Njegovo dejanje je Friš posredoval rektorju, prejel pa je tudi daljši dopis, da je "storil kršitev hujše narave". Uradnih postopkov sicer ni bilo sproženih, Kačič je dejal, da je Zupan prejel le opomin, da mora zagotavljati vsem študentom enake možnosti.

Gorazd Kovačič je ob tem poudaril: "Če rektor ne bo zagotovil pogojev za svobodno izražanje mnenj na univerzi, je odgovoren za uničevanje univerze in krepitev kulture zatiranja. Če na univerzi ni dovoljena svobodna razprava, potem univerze ni več."