(FOTO in VIDEO) Spektakularno na nos v Dravo​: Najdlje je poletela leteča preša

Mariborski Lent in desni breg Drave, tudi center mesta so v nedeljo popoldne pokali po šivih. Kdor si je želel Red Bull Flugtag, tekmovanje v doma izdelanih letečih napravah, ogledati v senci, je moral že zelo zgodaj zasesti prostor na sveže pokošenem obrežju, tudi zaradi lažjega iskanja parkirišč se je splačalo v mesto ob Dravi priti pravočasno, predvsem pa pred ostalimi. Mestna občina Maribor je sicer obiskovalce pozivala, naj parkirajo na urejenih parkiriščih tudi zunaj centra in se na prizorišče pripeljejo z javnim prevozom. Bralci ste nas že med samim dogodkom opozorili, da so mestni varuhi reda tistim, ki napotkov niso upoštevali, pridno pisali kazni za napačno parkiranje. 

Izmed več kot trideset sodelujočih ekip letos nobena ni presegla dvajsetice, torej ni poletela več kot dvajset metrov daleč, razdaljo, ki so jo lovili. Je pa bila zmagovalna naprava Leteča preša z devetnajstimi metri temu zelo blizu. Letalne naprave so si bile med seboj precej podobne. Večina jih je bila zasnovanih tako, da so ob koncu 30-metrske vzletne steze "odvrgle" (pre)težko podvozje, poletel je zgolj zgornji del naprave, ki je bil največkrat eno veliko krilo ali v obliki zmaja. Seveda s pilotom, običajno najlažjim članom ekipe. Ali najbolj pogumen oziroma "zgolj" dovolj nor, kot so šaljivo namignili nekateri.

Pomagale so dolgoletne izkušnje

Seniorji ekipe Stara postaja Flaying Escadrone, ki vsi prihajajo iz širše okolice Kidričevega, so izdelali zmagovalno letečo prešo. "Tri mesece dela je v njej. Ampak samo čez vikende. K zmagi so pripomogle dolgoletne izkušnje," je po razglasitvi rezultatov komentiral Marjan Toplak. Napovedal je, da ekipo čaka še naporno popoldne, saj da "mošt že vre". "Mi bi leteli dalje, ampak nam je to preprečil voziček, ki ni pravočasno potonil," je razlog za prekratek polet razložil Toplak. "Leteli bi še vsaj 20 metrov, saj je krilo prijelo, a je rep udaril po stiroporu, ki je bil v podvozju," je dodal pilot Sergej Skledar. Na vprašanje, zakaj so se prijavili z vinsko prešo, sogovornika odgovarjata, da je to pač čisto štajerska zadeva. Vinska trta in preša, to mora nekdo predstavljati. 

Nekdanji profesionalni smučar​ Filip Flisar je bil tisti, ki je po poletu prvi spregovoril z neustrašnimi piloti, potem ko so ti priplavali do obrežja. "Srečen sem, da sem živ," je šaljivo trd pristanek komentiral pilot plovila Air Boss Poljane. "V redu sem. Malo me rit boli, ampak bo okej," je bil komentar drugega tekmovalca. "Vidi se, da je zelo uveljavljen dogodek, ki doda ogromno energije. Vsi tekmovalci so veseli, polni emocij," je dogajanje komentiral Flisar, ki bi tudi sam z veseljem skočil v vodo. Njegova letalna naprava bi enostavno morala biti leteča šunka, četudi ni najbolj aerodinamična, je zaključil. 

Gori fejst piha

Povezovalec dogajanja Dejan Vedlin je imel s sodniškega stolpa najboljši pogled na dogajanje. Trden je bil v svojem stališču, da s te rampe s prav nobeno letečo napravo ne bi poletel: "Je taka nenavadna višina - premalo za nekaj resnega in preveč, če ceniš svoje telo." "Danes je bil eden lepših dni v Mariboru. Zdi se mi, kot da je stari Festival Lent nazaj. Toliko ljudi na Lentu že dolgo nismo videli, pa sploh ni nihče nastopal, da bi bilo kaj muzike," je množico obiskovalcev komentiral mariborski glasbenik Marko Emkej Kocjan, eden izmed sodnikov, ki so pri tekmovalcih ocenjevali kreativnost leteče naprave in nastop ekipe. Seštevek ocen Marcosa Tavaresa, Rebeke Dremelj, Matica Gomboca, Janje Garnbret in Emkeja ter dolžina leta sta dala skupno oceno poleta. 

Dolgo je vodila Leteča viola! Ekipa je svojo letečo napravo končala že pred več kot dvema mesecema, zadnjih štirinajst dni so urejali le še malenkosti. Zmaj je bil prav takšen, kot so si ga zamislili - iz bambusa. Njihov pilot je tudi sicer jadralni letalec: "Odletenih imam že okrog 2000 ur, letim že več kot 30 let. S tega vidika sem bil edina izbira," je nenajlažji pilot Robert Šlaus in ​izkušeni jadralec ​komentiral dvanajst metrov dolg polet in priznal: "Gori fejst piha. Prvič nas je kar malo zasukalo. Me je bilo nekoliko strah, ker nisem vedel, kako bom padel."

Močno zastopana Jarenina 

Ena izmed treh jareninskih ekip so bile Čebelice opraševalke, njihova letalna naprava pa je poletela enajst metrov. "Zjutraj  smo na poti na prizorišče polomili dve nosilni palici, ampak smo uspeli zadevo popraviti - po domače," je povedal Alen Šraj. Njihovi kostumi so bili bolj dodelani, kot so sprva načrtovali, je pojasnil čebelar, ki je med nastopom čebelice podil po rampi. Jareninske vinske mušice, njihov let je znašal le dva metra, je doletela smola, saj si je kljub kratki razdalji pilot poškodoval nogo. "Prihajam iz Jarenine. Takšna praska tam ni še nikogar ubila," je komentiral krvavečo golenico.

Jareninske Črne vrane so bile na vrsti za polet šele 27. in so bile nedvomno najbolj glasna ekipa na prizorišču. Spodbujale so obe ekipi sokrajanov, pod rampo so prišli zelo dobro pripravljeni - s hladilno torbo, polno osvežilnih pijač. "Če bi morali pihati, bi takoj zmagali," so povedali. Ob vročem dnevu se je pač enostavno treba redno hladiti. Na Flisarjevo vprašanje, kako lahko ima Jarenina s tisoč prebivalci na Flugtagu kar tri ekipe, so najprej izstrelili: "Pritišjeni smo." Nato pa se je iz ozadja slišalo, da so pač bolj kreativni. "Mislim, da je Maribor zelo luštno predmestje Jarenine," je zaključil Flisar. 

Tekmovalni del prireditve je zaključila ekipa Zbogom, Julija z oblikovno izstopajočo letalno napravo. A piš vetra je zakrivil, da se je zasukala in štrbunknila v vodo. Spektakularen zavoj v desno in minus trije metri. "Kaki sonet taki polet," je Flisar označil kot najbolj spektakularen negativni let.