(FOTO) Kako varna je pohorska vzpenjača: Nesreča iz leta 2009 se ne more ponoviti

V nedavni hudi nesreči kabinske žičnice na severu Italije, v kateri je umrlo 14 ljudi, naj bi bil vzrok nesreče manipulacija z zasilno varnostno zaporo. Napravo, ki naj bi sicer, če se strga žičniški kabel, aktivirala zasilno zavoro, so deaktivirali, da bi se izognili zamudam v delovanju žičnice. Italijanska policija je zato aretirala lastnika družbe, ki je upravljala žičnico, in direktorja ter vodjo službe tega podjetja. Očita se jim namerna povzročitev hude nesreče. Kako pa je za varnost in vzdrževanje poskrbljeno na krožni kabinski žičnici na Mariborskem Pohorju?

​Letno opravijo dvojno število predvidenih ur

Tehnični vodja pohorske vzpenjače in žičnic Janko Breznik nam je razkazal zakulisje vzpenjače ter predstavil njeno delovanje in vzdrževanje. Breznik dela pri vzpenjači od leta 1987, tehnični vodja je od 2011. Sprva nam je pokazal dokumentacijo vseh naprav, ki jih vzdržujejo. Beležijo vse preglede, ki so jih opravili. Prvi posebni pregled sledi po 15 letih ali 22.500 urah. "Pri vzpenjači delamo po urah. Namesto 1500 ur letno jih opravimo 3000 in zato naredimo dva letna pregleda, aprila in oktobra," poudari Breznik in pojasni, da so zaradi dvojnega števila opravljenih ur posebni pregled, ki je bil predviden za leto 2024, že opravili in bo leta 2023 sledil že drugi.

​Pri posebnem pregledu se celotna naprava razstavi, snamejo se kolesne baterije, z magnetnimi metodami pregledajo vse vare in pregledajo ter po potrebi zamenjajo osi. Poteka torej temeljita obnova.

​Vlečna in nosilna vrv v enem

Medtem ko nas pelje v "garažo", kjer so shranjene gondole, Breznik pove, da jih vsak mesec obišče inšpektor za žičnice in pregleda eno področje vzpenjače. Ob tem še izpostavi, da morajo vsako leto pregledati 20 odstotkov prižemk (naprav za pritrditev kabin na vlečno vrv), vsaka tri leta pa jih morajo 50 odstotkov razstaviti in pregledati s preglednikom, ki ima za to posebna pooblastila.​

Upravljavec gondol je mariborsko občinsko podjetje Marprom, razpolaga s 64 gondolami. Uporabljajo jih s 50-, 75- ali 100-odstotno kapaciteto, glede na potrebe. Cel obrat je sicer splaniran za 82 gondol. Vozijo s hitrostjo 4,5 do 6 metrov na sekundo, glede na gnečo. Maksimalno dovoljeno število oseb v kabini je osem, ne glede na težo. Ker pohorska vzpenjača ni nihalka, sta vlečna in nosilna vrv v enem, in če se strga vrv, nimaš kaj narediti, pravi Breznik. Glede zavor pojasni, da je t. i. delovno-obratovalna zavora med motorjem in reduktorjem, druga, zasilna, pa na kolesu gondole. V skrajnem primeru na zgornji postaji obstaja tudi ročna zavora, ampak načeloma ne zavirajo z zavorami, temveč z motorjem in nato prime še zavora na kolesu.

​Kaj se zgodi ob nepravilnosti

Po desetminutni vožnji z gondolo nas Breznik po prihodu na zgornjo postajo odpelje v komandno sobo in pokaže ekrane, na katerih spremljajo stanje motorjev in zavor, hitrost, vreme, veter in vse, kar je nujno pomembno za varnost vzpenjače. Pojasni, da spremljajo vsako spremembo. Če bi bilo kaj hujšega, sta zunaj še rdeča luč in zvočnik, ki bi v skrajni sili opozorila na nevarnost. Pred ekrani so zaščitna stikala, ki jih vsako jutro preverijo.

​"Vsako jutro se morajo vsa ta stikala, ki nadzorujejo vklop in priklop gondole, preveriti," pojasni in pokaže stikala, s katerimi nadzorujejo, da gondole niso preblizu ali predaleč. Če se to zgodi, težavo rešijo z razmikovalcem. Ob pogledu na velika rdeča gumba nam tehnični vodja razloži, da je en gumb varnostna zavora, "če pa pritisnemo na drugi gumb, vzpenjačo električno ustavimo in se sproži še delovna oziroma obratovalna zavora". Če bi zaznali nepravilnosti v sistemu, bi sprožili varnostno zaporo, saj ta fiksira glavno kolo in sistem. Oboje pa se, kot pojasni Breznik, ustavi v istem času.

​Če gre naprava prehitro, se sprožijo zavore

Ko se po stopnicah spuščamo v podzemlje vzpenjače, zmoti pogovor glasno brnenje motorja oziroma poganjalne osi vzpenjače, ki je videti kot velika turbina. Tam nam Breznik pokaže še ročno zavoro. Razloži nam, da ima vsaka vtičnica svoje nadzorne funkcije oziroma sistemske zaščite, kot jim pravi Breznik. "Če stojimo in smo pripravljeni za obratovanje ter ne damo komande, se naprava ne sme premakniti. Če se premakne v katerokoli smer, se sprožijo zavore," pojasni in pove še, kako je s prekoračitvami hitrosti.

Če gre naprava za 10 odstotkov prehitro, se sproži spodnja zavora, če pa gre za 15 odstotkov prehitro, se sproži zavora na kolesu. V skrajnem primeru obstaja še centrifugalno stikalo, ki 'vrže ven' elektriko in spusti hidravliko na zavori. Ena od sistemskih zaščit je tudi sotek - kontrola hitrosti motorja in hitrosti vrvi oziroma pogonskega kolesa, kar mora biti v nastavljenem razmerju. Če se slednje poruši, pomeni, da se je nekaj zgodilo na glavni osi, in se sproži glavna zavora."

​​Zadnje upanje na podstrešju

Ko nas popelje na podstrešje zgornje postaje vzpenjače, nam pred strmimi stopnicami pokaže ročico in pove, da je ta zadnje upanje, če bi odpovedal ves sistem. Če bi povlekli za ročico, bi se iz zavore spustila hidravlika in nemudoma ustavila vzpenjačo. Poleg glavnega pogona imajo še zasilnega avtomatskega, zasilnega ročnega in samo zasilnega. Nazorno nam pokaže še hidravliko glavne zavore, ki jo lahko manipulirajo, vendar ko to storijo, naprave ni več možno pognati, razen z dizlovim motorjem, ki prime takoj, ko se sproži hidravlični sistem. Spomni na žičniško nesrečo v Gruziji pred leti, ko je žičnica z veliko hitrostjo vozila v obratni smeri. "To se pri nas ne more zgoditi, ker imamo centrifugalno stikalo, ki bi ob vsaki prekoračitvi hitrosti ustavilo sistem."

​Preko besede vodje obratovanja ne more niti predsednik

Od leta 2009, ko je bila postavljena nova krožna kabinska žičnica italijanskega proizvajalca Leitner, so le enkrat reševali. Zaposlena pri Pohorski vzpenjači se je namreč z zadnjo vožnjo vračala v dolino in na enem od stebrov se je zaradi obrabljene gume ustavilo kolo gondole. Ker niso želeli tvegati, so začeli postopek reševanja. Eden od vodij obratovanja, Miha Eisner, se spominja, da je reševanje potekalo v neugodnih razmerah, saj je pihalo in snežilo, zaradi česar je bil otežen dostop do ceste pod vzpenjačo.

​Breznik ob tem izpostavi še pomen funkcije vodje obratovanja: "Vodja obratovanja je avtonomen. Preko njegove besede ne more nihče. Ne direktor ne župan in niti predsednik republike ne. Vodja obratovanja odloča, kdaj bo naprava delovala in kdaj ne. Če preceni, da varnost ne zadošča za nadaljnjo vožnjo, se naprava ustavi." Uradni vodja obratovanja je sicer Breznik, ima pa več namestnikov, ki se dnevno izmenjujejo na tem odgovornem položaju.

​Ko zapiha 18 metrov na sekundo

Glede vetra Breznik pojasni, da je prvo opozorilo pri petnajstih metrih pihanja na sekundo, pri osemnajstih pa gondole spraznijo in nato napravo ustavijo. Ob tem so kar pogosto deležni tudi pritiskov ljudi, ki se želijo peljati, predvsem kolesarjev. Pogosto slišijo, "zakaj ne vozite, saj to ni nič", a vreme je višja sila, poudari Breznik. Redno zaposlenih pri žičnicah, ki jih upravlja Marprom, je dvajset, delajo v izmenah. Upravljajo pet sedežnic, eno krožno kabinsko žičnico (gondolo), devet vlečnic in dve otroški vlečnici.