V Mestni občini Maribor je okoli 650 kmetij, če k temu prištejemo še enajst okoliških občin, je na tem območju aktivnih 2300 kmetij. Zaledje Maribora je bogato s prirejo mesa in mleka, tudi s pridelavo sadja, zelenjave in poljščin. Željo, ki je dlje časa tlela, in potrebo, da v Mariboru in okolici pridelano sadje in zelenjavo ponudijo v strogem središču mesta, v bližini Trga svobode, kjer so nekoč že dolga leta prodajali, je šest kmetij uresničilo z odprtjem vrat Hiše kmetij na Partizanski cesti 3-5 v bližini nekdanje Modne hiše. Začenjajo počasi. Prostor bo za zdaj odprt le ob sredah in petkih.
Sveže, zdravo, okusno, naravno iz prve roke
Ob kmetiji Skok na novi lokaciji prodajajo sveže sadje in zelenjavo ter gobe še kmetije Horvat, Liponik, Šabeder, Pulko in Krevh. Veselijo se novega izziva in obljubljajo, da bo hrana vedno ustrezne kvalitete, zdrava, sveža in pridelana na njihovih kmetijah in z njihovimi rokami. Več tednov so urejali najeti prostor in ga lično uredili z lesenimi tramovi in lesenim stropom, prodajna mesta kmetij označili z enotnimi lesenimi napisi, mize imajo enotne zelene prte in bež nadprte, iz lesenih zabojčkov enotnega videza ponujajo lokalne dobrote. Celotno podobo zaokrožujejo njihovi v enakem odtenku kot prti predpasniki z napisom Hiša kmetij.
"V razvitih državah mestna oblast skrbi, da njihovi občani lahko okusijo hrano, ki je od blizu"
"Sveža, v lokalnem prostoru pridelana hrana nudi prebivalcem Slovenije in našega lepega mesta Maribor veliko zdravega, zagotovo precej več kot tista, ki je do nas pripotovala od daleč in zelo daleč. Naša zelenjava, sadje, jagodičje, krompir, gobe so sveže pridelani le nekaj kilometrov stran in pobrani takrat, ko imajo v sebi največ moči in energije, zato smo nanjo in na svoj poklic ponosni," je ob otvoritvi Hiše kmetij povedala Erna Skok, gonilna sila in odgovorna za nastanek Hiše kmetij. Simona Hauptman, vodja svetovalne službe na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, jo je imenovala kar Luka Dončić v kmetijstvu in jo opisala kot borko, ki z ekipo sadjarjev in zelenjadarjev vleče voz naprej po Mariboru in proti Ljubljani in ustvarja širši doprinos k razvoju kmetijstva.
Sožitje med urbanim in ruralnim
Vzpodbudne besede jim je namenil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in povedal, da je mačehovski odnos mesta in države pripeljal do nove pridobitve in ponudbe v ožjem središču mesta, ki ne kazi mesta, pač pa ga bogati. "Enostavno ne razumemo določenih mestnih veljakov, da izrivajo to iz mestnega središča. To je majhen korak za te kmetije, a velik korak za mesto Maribor." Da tržnica na Vodnikovem trgu ni tako daleč, pojasnjuje: "Koncentracija tržnic je pomembna, saj ustvarja sožitje med urbanim in ruralnim. V razvitih državah mestna oblast skrbi, da njihovi občani lahko okusijo hrano, ki je od blizu, ki nima velikega ogljičnega odtisa."
Direktorica mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Irena Leonida Kropf je izpostavila odlično zgodbo, ki jo kmetje skupaj pišejo. Meni, da mestna tržnica spada v središče mesta, kot je nekoč bila, kjer lahko meščani mimogrede med tednom ali v času malice ali po službi opravijo nakup, zato je lokacija pomembna. "Največjo dodano vrednost imamo potrošniki, ker lahko kupujemo lokalno pridelano hrano, ki ima kratke dobavne verige. Svežina je neprimerljiva z izdelki od drugod, ima manj konzervansov, manj embalaže. S tem ko kupujemo lokalno, pospešujemo delovna mesta na podeželju in ohranjamo podeželje," pojasnjuje direktorica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
